V študiji, ki jo je v sredo objavila ameriška univerza Dartnouth, so raziskovalci analizirali štiri desetletja podatkov o padavinah in snežni odeji na severni polobli, zlasti za marec, ko se sneg začne tajati. "Naše raziskovanje se je osredinjalo na porečja, ki so doslej izgubila največ snežne odeje in tiste, ki so najbolj občutljive na nadaljnje segrevanje," je dejal eden od avtorjev študije Alexander Gottlieb. V njej dokazujejo, da je količina snega najbolj upadla na območjih, ki se nanj zanašajo pri oskrbi z vodo.

Vpliv globalnega segrevanja na snežno odejo je zaradi zapletenega medsebojnega vpliva temperature in padavin težko natančno izmeriti. Avtorji študije so ugotovili, da približno 80 odstotkov snežne odeje leži na dovolj hladnih območjih, kjer je odporna proti naraščajoči temperaturi. Preostalih 20 odstotkov je na območjih, kjer vsaka stopinja nad minus osem stopinj Celzija lahko privede do večjega tajanja snega.

Prav na teh območjih živi 80 odstotkov prebivalcev severne poloble in nadaljnje segrevanje lahko močno vpliva na dostopnost do njihovih vodnih virov. "Mnogo naseljenih območij, ki se pri oskrbi z vodo zanašajo na tajanje snežne odeje, se bo moralo v naslednjih desetletjih pripraviti na pomanjkanje," je poudaril soavtor študije Justin Mankin.

Največji upad snežne odeje so zaznali v jugozahodnih in severovzhodnih delih ZDA ter v srednji in vzhodni Evropi, kjer se je vsako desetletje od 80. let prejšnjega stoletja snežna odeja znižala za od 10 do 20 odstotkov.

V porečjih reke Misisipi v ZDA in Donave v Evropi, kjer živi 84 oziroma 92 milijonov ljudi, se je na primer zaradi izgube snežne odeje količina izvirske vode znižala za od 30 do 40 odstotkov. "Pričakujemo, da bodo ti kraji do konca stoletja vsakega marca skoraj brez snega," je opozoril Gottlieb.