Raziskava, objavljena septembra lani, ugotavlja, da Filipini porabijo 49 milijonov zaščitnih mask in ustvarijo 353 ton medicinskih odpadkov dnevno.

Po podatkih Azijske razvojne banke (ADB) naj bi na vrhuncu izbruha pandemije covida-19 filipinska prestolnica ustvarila kar do 280 ton dodatnega odpadnega medicinskega in zaščitnega materiala na dan, ZN pa navaja, da bo okoli 75 odstotkov uporabljenih mask in s pandemijo povezanih odpadkov končalo na odlagališčih smeti ali v morju.

Okoljevarstvene skupine opozarjajo, da plastika znotraj zaščitnih mask razpada, delci pa prihajajo v sistem morskega življa. Ob tem pozivajo filipinsko vlado, naj izboljša ravnanje z medicinskimi odpadki, da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje morij.

Izgubljen ves napredek

"Poglejte smeti, ki so jih prinesli na površje potapljači. Celi kupi modrih zaščitnih mask. Pa plastični vizir, plastične steklenice, ponjava. Vprašanje pa je, kaj se zgodi s temi odpadki?" se v BBC-jevem poročilu sprašuje filipinski dopisnik Howard Johnson.

Johnson je omenjene odpadke našel s potapljači potapljaškega centra Anilao na priljubljeni potapljaški točki v Batangasu. "Včasih ni bilo tako slabo. Videvali smo manjše posamične kose plastike. Ampak zdaj, kamor koli pogledaš, je plastika," je povedala potapljačica Shala Caliao.

Direktorica ZN-ovega okoljskega programa (UNEP) Inger Andersen ob tem opozarja pred nenadzorovanim onesnaženjem, če se ta porast medicinskih odpadkov ne bo reševal razumno.

"Maske, rokavice in druga oprema za enkratno uporabo so ključni del odziva na covid-19. Ampak ti plastični odpadki grozijo, da bo ves napredek, storjen v boju proti plastiki za enkratno uporabo, mikroplastiki in odpadkih v morju - še posebej v državah s šibko infrastrukturo za predelavo odpadkov, izpuhtel," je opozorila Andersenova.