Posek Rogoškega gozda je predviden v občinskem prostorskem načrtu za zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki bodo izgubljena zaradi gradnje Magnine lakirnice na drugem koncu občine, kar je eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V prvi fazi je treba posekati 8,6 hektarja, a so v civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd našli alternativno rešitev - za 4,6 hektarja so našli nadomestna zemljišča v deponiji Družbe RS za avtoceste (Dars) v njihovi občini, za preostale štiri pa predlagajo, da se izkopana zemlja začasno deponira in nato išče zemljišče zanjo, tudi drugod po Sloveniji.

Magna dobrodošla, a ne za ceno gozda
"Vprašanje Magne nikoli ni bila težava. Mi samo vztrajamo, da zaradi tega ni treba posekati tega dragocenega gozda," je odgovoril predstavnik omenjene iniciative Simon Žlahtič. Tudi transparenti, ki so jih nekateri krajani prinesli s seboj, so sporočali, da je Magna "dobrodošla".

Pristojna ministrstva so sprejela predlog za 4,6 hektarja, z deponiranjem pa se ne strinjajo. Predlagala so, da se za zdaj posekajo le ti štirje hektarji Rogoškega gozda, da se ne ogrozi začetek investicije Magne, za preostalo pa se pozneje iščejo rešitve in izvajajo potrebni postopki. "Včasih je treba sklepati kompromise," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar in zbrane pozvala, naj ne ogrožajo investicije Magne, ki jim bo prinesla dragocena delovna mesta. "Tako pomembna investicija ima časovni okvir in za ta časovni okvir je možna samo ta rešitev," je dodala.

"Ob alternativnih rešitvah investicija pade"
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je pozdravila prizadevanja krajanov za ohranitev gozda, a hkrati poudarila, da je izjemno bogastvo tudi kmetijska zemlja. "Treba se je zavedati, da je tu, kjer bo stala tovarna Magne, visoko kakovostna zemlja, kakršne je v Sloveniji samo šest odstotkov. Tistih 25 centimetrov tam je nastajalo 25.000 let, zato je tako neprecenljivih in je treba zanje ustrezno poskrbeti," je pojasnila in dodala, da bi vsakršna druga rešitev od predlagane zahtevala nove postopke, ki bi vzeli preveč časa.

"Nobena druga rešitev v tem kratkem času ni mogoča, sicer investicija Magne pade," je potrdil tudi župan Občine Hoče - Slivnica Marko Soršak. "Enkrat se bo treba odločiti in sprejeti odgovornost," je dodal.

Zbrani na zboru krajanov temu niso verjeli, češ da je država s sprejemom posebnega zakona za Magno že tako omogočila številne izjeme za to investicijo, zato ne razumejo, zakaj jim država v tem primeru ne more stopiti naproti. Na koncu so tudi z izglasovanim sklepom vztrajali, da se ne sme privoliti v sečnjo niti štirih hektarjev Rogoškega gozda, temveč je treba nadaljevati iskanje alternativnih rešitev.