Šakali na Krasu tako povzročajo škodo na kmetijah in v gozdu. Živali je iz leta v leto več, pristojni pa pravijo, da dokler jih ne preštejemo in ugotovimo, kakšen je njihov vpliv na prostor, ostajajo nedotakljive. Veliko težav pa imajo z njimi rejci na italijanskem Krasu. Rejec iz Doberdoba Andrej Lakovič pove, da je zaradi šakalov že izgubil 70 ovc, pojedli pa so tudi šest oslov.

Lovcem na slovenskem Krasu, enako kot na Hrvaškem, šakal že nekaj let pleni srnjad. Predsednik Lovske družine Trstelj Jelko Lapajne pove, da so šakali na območju meje z Italijo šakali zdesetkali ves podmladek, pa tudi odraslo srnjad.

Na doberdobskem Krasu je povprečje od 0,7 do 1,2 šakala na 100 hektarov, kar je približno enako povprečje kot na Madžarskem in v Romuniji, kjer je ta vrsta zelo prisotna, pove raziskovalec na videmski univerzi Saimon Ferfolja.

Šakal je v Italiji zavarovana vrsta
V Srbiji, Romuniji, na Hrvaškem in Madžarskem je šakal lovna vrsta, odstrel je dovoljen; v Italiji pa sodi med zavarovane vrste, enako kot medved in volk. Pri nas je tako lovna kot zavarovana vrsta. A je uredba o zavarovanih vrstah močnejša, zato šakala pri nas obravnavamo kot zavarovano vrsto, je dejal Andrej Sila iz sežanske enote zavoda za gozdove Slovenije.

Na ministrstvu za kmetijstvo želijo šakala izločiti iz zaščite, na ministrstvu za okolje pa - naj se prej ugotovi število živali, spozna njene navade in ugotovi, kolikšna je škoda, potem pa določi status. Raziskovalec na ljubljanski biotehniški fakulteti Miha Krofel ob tem opozarja, da resda srnjad upada ponekod, kjer je prisoten šakal, a upada tudi tam, kjer ga ni, so pa tudi območja, kjer srnjad kljub prisotnosti šakala ne upada.

V Italiji šakala spremljajo že pet let, pri nas so raziskavo komajda začeli. Škode rejcem povrne država, lovcem pa nihče.