Zlati šakali, predstavniki družine psov, ki dosežejo težo okoli 10 kilogramov, so se v zadnjih desetletjih razširili tudi v Sloveniji. Njihovo bivanje v Sloveniji pa v zadnjih letih vzbuja dilemo, ali gre za škodljivce ali pa nimajo vpliva na okolico. Ministrstvo za kmetijstvo je že uslišalo želje po spremembi statusa šakala iz zaščitene v lovno vrsto.

Kakšni so vplivi šakala na okolje, so nedavno razkrili raziskovalci z biotehniške fakultete, ki so v sodelovanju s kolegi z beograjske univerze proučili vplive šakala na divjad in pomen za lokalno prebivalstvo.

Njihova raziskava se je osredotočila na pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. V Srbiji naj bi po nekaterih podatkih živelo dvajsetkrat več šakalov kot v Sloveniji. Izsledki so bili objavljeni v ameriški znanstveni reviji Biological Conservation.

Prehranjevanje s klavničnimi odpadki
Raziskovalci so v omejeni raziskavi analizirali prehranjevalne navade šakalov in ugotovili, da močan porast številčnosti šakala ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi. "V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi," so zapisali v sporočilu za javnost-

Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov pa je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane šakalov v Srbiji glodavci in klavniški odpadki, ki jih v Srbiji veliko konča na divjih odlagališčih. Zato so šakali celo pomembni za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov, kar zmanjša verjetnost prenosa bolezni in drugih negativnih posledic razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Po mnenju raziskovalcev je vrednost te ekosistemske storitve več kot 500.000 evrov letno.

158 milijonov uplenjenih glodavcev
Raziskava, ki je prva, v kateri so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter vplive na divjad, je opozorila tudi na pomoč šakalov kmetom pri zatiranju poljskih škodljivcev. V Srbiji šakali letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev, medtem ko ocena za celotno Evropo znaša 158 milijonov uplenjenih glodavcev.

Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pojasnjujejo, da je bil šakal konec leta 2014 uvrščen med divjad, kar pomeni, da se ga bo začelo aktivno upravljati v skladu z letnimi lovsko upravljavskimi načrti (izvajanje monitoringa, ocena stanja populacije, določeni bodo cilji, ukrepi in usmeritve upravljanja z vrsto).

Prav njegove prehranjevalske navade oz. povzročena škoda pa je bila po navedbah MKGP vzrok za uvrstitev šakala med divjad, "kar bo omogočilo trajnostno in čim manj konfliktno upravljanje te vrste v prihodnje".

"Čeprav so si ugotovitve o vplivu šakalov na ekosisteme nasprotujoče, v nam sosednjih državah zaradi plenjenja te živali nastaja vse več škode pri domačih živalih, predvsem jagnjetih ovac, obstajajo pa tudi poročila o njenem intenzivnem plenjenju nekaterih avtohtonih prostoživečih živali (zaradi česar se manjša avtohtona bioraznovrstnost), npr. mladičev in odrasle srnjadi, poljskih zajcev in poljskih kur. Na Hrvaškem so ugotovili, da tam, kjer je gostota šakalov velika, pravzaprav ni več prirastka srnjadi. Prav tako se jim začne izogibati lisica in išče tak prostor, na katerem je šakal ne ogroža, ter se zato vedno bolj približuje naseljem," so razloge za spremembo statusa našteli kmetijskem ministrstvu.

Koliko šakalov v resnici živi v Sloveniji, uradne ocene ne obstajajo, saj baje ni bilo izvedenega monitoringa oz. bodo letos predvidoma izbrali izvajalca. Monitoring pa se bo predvidoma izvajal dve leti. "Ko bodo znani podatki o številčnosti, prostorski razporeditvi vrste in ko bodo podane ocene populacijskih trendov ter potencialno širjenje areala, potem se bo šakal izločil iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kar bo pomenilo, da se bo lahkoto vrsto aktivno upravljalo (načrtovan odvzem)," še dodajajo na MKGP-ju.

Prvi monitoring jeseni
Na lovski zvezi pravijo, da bodo lovci začeli monitoring izvajati v začetku jeseni, prvi relevantni letni podatki o stanju populacije pa naj bi bili znani do konca prihodnje pomladi. Sicer pa so v osrednjemu lovskemu informacijskemu sistemu Lisjak lani zabeležili 7 odvzemov šakala, vednar ob tem poudarjajo, da je najverjetneje šlo za povožene živali ali za "milostne" strele pri ranjenih živalih.

Šakalom bi bilo treba posvečati več pozornosti
"Trenutno v Sloveniji ni podatka o absolutnem številu šakalov v državi. Imamo pa podatke o približni razširjenosti vrste - glede na te, sta trenutno območji z največjo gostoto šakalov Ljubljansko barje in Kras. V manjših gostotah pa se šakali pojavljajo razpršeno praktično po celotni Sloveniji (npr. Posočje, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje, Gorenjska, pa tudi v dinarski regiji na krajih, kjer ni stabilnih tropov volkov)," je o razširjenosti šakala v Sloveniji za MMC povedal raziskovalec z biotehnične fakultete Miha Krofel.

"Na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete trenutno sodelujemo s tujimi raziskovalci še pri nekaterih novih raziskavah - npr. ugotavljanju vpliva volkov na šakale, pripravljamo habitatni model potencialnega nadaljnjega širjenja vrste po Evropi in s pomočjo genetskih metod proučujemo socialni sistem pri zlatem šakalu. Vključeni smo tudi v več raziskav o drugih vrstah šakalov v Afriki ter primerjavami z našo vrsto (zlatim šakalom). V Sloveniji trenutno na našem oddelku poteka tudi več magistrskih in diplomskih nalog, v okviru katerih poskušamo odgovoriti na nekatera upravljavska vprašanja. Še letos bomo tudi začeli izvajati telemetrično spremljanje prvih šakalov opremljenih z ovratnicami," je o tem, kakšne bodo nove raziskave življenjskih navad šakalov, pojasnil Krofel.

Po njegovem mnenju predviden odstrel šakalov ne bi ogrozil populacije šakalov v Sloveniji oz. bi lahko prenesel pravilno načrtovan poseg v populacijo z odstrelom.

"Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da je šakal vrsta, na katero ima lov relativno majhen učinek. Se mi pa zdi pomembno, da se najprej pristojne institucije v državi odločijo, kakšni so upravljavski cilji, povezani s to vrsto. Ni namreč smiselno, da začnemo izvajati določen ukrep, preden vemo, kaj bi s tem ukrepom sploh želeli doseči. Šakal je bil pri nas zelo dolgo precej zapostavljena vrsta (v Sloveniji se pojavlja sicer že vsaj 63 let), zato mislim, da je prav, da se tudi tej vrsti začne posvečati več pozornosti - tako z raziskovalnega kot upravljavskega vidika," je še opozoril.