Požari so lahko uničujoči za biotsko raznovrstnost prizadetega območja, še posebej, kadar so posledica suše in visokih temperatur, ki že same po sebi pomenijo stres za vse organizme, tako živali kot rastline, so ob silovitem požaru, ki divja na Krasu, pojasnili na Zavodu za varstvo narave.

V obsežnih požarih so ogrožene prav vse živalske vrste. Še najmanj so pravzaprav ogrožene večje živali, kot so zajci, lisice, srne, volkovi ali medvedi in ptice.

Sorodna novica Na italijanski strani požari zahtevali prvo smrtno žrtev. Požar pri Jamljah je omejen.

Kot so pojasnili na zavodu, so rastline prav zdaj v najaktivnejšem obdobju, živali pa imajo praviloma mladiče, ki so le delno sposobni samostojnega življenja. Živali, ki to zmorejo, se bodo pred ognjem umaknile, a so zmedene. Ker so mladiči počasnejši, pa so najbolj življenjsko ogroženi samice in njihov podmladek. Ob tem ne gre pozabiti na strupene pline, ki so prav tako kot za ljudi nevarni tudi za živali, zato vse živali, ki ne zmorejo hitrega umika, v požaru poginejo.

To še posebej velja za ogromno mikroživali, prebivalce gozdnih tal, zaradi katerih je spomladi prepovedano požiganje trave.

Med požarom prizadeto območje ne more več zagotavljati enakih razmer kot pred požarom, zato živi organizmi tam niso več enaki. Proces vnovičnega oživljanja se sicer z leti vzpostavi, a če so bile na nekem območju prej prisotne tudi redke vrste, ki zahtevajo točno določene razmere ali so celo medsebojno odvisne, so lahko najbolj ranljive tudi izgubljene.

Sorodna novica Evakuirani se lahko vrnejo. Gasilci se zdaj bojujejo, da ogenj ne bi prišel do Trstelja.

"Težko je napovedati, ali se bodo v prihodnosti spet vzpostavile enake razmere, posebej v tem času, ko smo priča hitrim podnebnim spremembam," opozarjajo na zavodu. Velika težava na pogoriščih je tudi razrast invazivnih tujerodnih vrst, ki so ena največjih groženj biotski raznovrstnosti, poudarjajo na zavodu.

Živali se pred ognjem lahko umaknejo tudi v naselja, v bližino ljudi, zato lahko pozneje nastajajo konflikti tudi tam. Za prostoživeče živali je zadolžena država, vendar po podatkih zavoda za varstvo narave z izjemo gašenja in reševanja, ko gasilci pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, sistemskega pristopa ni.

Kot je za STA povedal vodja območne enote Nova Gorica Klavdij Bajc, je bilo v preteklosti na Krasu že nekaj zelo velikih požarov, eden večjih julija 2006, ko je na območju Šumke, Železnih vrat in Trstelja pogorelo okoli 950 hektarjev površin. Območje se je po nekaj letih zaraslo in vzpostavlja se ekosistem, podoben predhodnemu, vključno z vračanjem živalskih vrst, vendar je to dolgotrajen proces, ki lahko traja več desetletij.

"Del območja, ki trenutno gori, je varovan v sklopu Nature 2000 in bo vsaj nekaj časa prizadet. Je pa v naravi vedno tako, da izpraznjena območja hitro zasedejo organizmi, ki so na to prilagojeni, zato se bo vsaj neko življenje kmalu vrnilo tudi tja. Najbolj je prizadet rastlinski svet, saj rastline in drevesa potrebujejo kar nekaj časa, da ponovno zrastejo," je dodal Bajc. Ob tem je kot zanimivost dodal, da so po zadnjem požaru na Cerju pred tremi leti ugotovili, da se je precej zmanjšala populacija ene od vrst metuljev.