"Do zdaj je bil malo hladnejši zrak nad nami, zdaj bo od zahoda prišel toplejši. S tem ko bo tako topel zrak v višinah in ker bo toliko sonca, ki je zdaj, ko je že tako visoko, močnejše, se bo ogrelo," je pojasnil.

Dodal je, da se bo lahko tam, kjer je malo snega oz. kjer bo še skopnel, še bolj segrelo. "Mogoče je, da bo tudi v Ljubljani čez 15 stopinj, 16, 17 ali še več," je dejal.

"Še deset dni ne kaže na spremembe"
Povedal je, da bo sicer najtopleje na Primorskem. "V tem času sta po navadi toplejši notranjost Primorske, morje je hladno, letos sploh, in notranjost, tam, kjer ni snega," je zatrdil in dejal, da bo led na Blejskem jezeru najverjetneje še nekaj časa ostal, a se po njem ne bo več dalo hoditi.

Padavin za zdaj ne bo. "Še 10 dni ne kaže na kakšno večjo spremembo. Za naprej bomo pa videli," je dejal Pečenko. Povedal je, da je letos suša: "Padavine so ostale na severnem delu Alp ali pa so šle na Balkan. Zdaj je padlo tam okoli 25 litrov padavin, na vzhodu malo več. A to je glede na povprečje za zdaj tretjina oz. polovica padavin. Vodotoki so nizki."

"Lahko se še ohladi, a ne tako ekstremno"
"Vidi se, da je v tem času dan dolg že več kot 10 ur. Sonce je tako visoko, da lahko segreje suho, jasno ozračje. Malo smo že ven iz zime, počasi prihaja pomlad," je zatrdil.

Ob tem pa opozoril: "Zima lahko še vedno z repom pomaha, tudi marca, aprila. Samo mislim, da ne bo več takega mraza. Lahko se ohladi, a tako ekstremno ne bo, ker se ozračje počasi ogreva, ker je sonce močnejše." Februar je bil po njegovih besedah drugi najbolj mrzel po letu 1956.

Pečenko: Če je sonce, je več optimizma
"Če je sonce, je več optimizma. Nekatere pa skrbi predvsem suša. Po eni strani je sonce dobro, po drugi strani pa upamo, da bo pomlad prinesla kaj dežja, ker ga takrat potrebujejo rastline. Lani je bila vsaj malo bolj muhasta, upamo, da bo letos tudi," je povedal vremenoslovec.

Pojasnil je, zakaj je bilo padavin zadnje mesece tako malo: "Ni tistih pravih genovskih ciklonov, ki so bili včasih. Včasih je bilo več hladnega zraka in je bil izrazitejši prodor proti jugu in vzhodu, zdaj pa se vse skupaj malo bolj cepi in ciklon ostane v Sredozemlju, ne potuje po tokovih, kot so v višinah, ampak ostane samostojen in se tam vrti. To ni več tisto, kar je bilo včasih. Zato je manj padavin na zahodu. Tudi v jeseni je bilo manj padavin na zahodu."

"Vsega ne moremo vedeti"
Opozoril je, da v povprečju temperatura ozračja raste. "To pa ne pomeni, da bo samo toplo, ampak so pa lahko spremembe izrazite in nenadne. Ker ni veliko hladnega zraka na polu, tam se je led lani skoraj stopil, je težko pričakovati, da hitro pride zima," je dejal.

"Zrak se naredi. Ali se zadržuje na polu, se ohlaja in je to polarni zrak, ali pa nad morjem, nad tropi, ki je zelo topel in vlažen. Kako pa to potuje, je pa loterija. Vsega ne moremo vedeti, dolgoročno pa sploh ne," je zatrdil.