Nagrade za najbolj skrbne lastnike gozdov po posameznih območnih enotah ZGS-ja so podelili v sredo v Ljubljani. Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2024 so po območnih enotah (OE) Gorazd Vončina (OE Tolmin), Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica (OE Bled), Štefan Zupan (OE Kranj), Ivan Bajde (OE Ljubljana), Janez Sluga (OE Postojna), Franc Jaklič (OE Kočevje), Branko Faleskini (OE Novo mesto), Vinko Golčar (OE Brežice), Roman Zakšek (OE Celje), Mateja Kavšak (OE Nazarje), Stanislav Sedovnik (OE Slovenj Gradec), Zlatka in Ivan Vivod (OE Maribor), Peter Andrejčak (OE Murska Sobota) in Dušan Kalčič (OE Sežana). Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Nagrade za najbolj skrbne lastnike gozdov po posameznih območnih enotah ZGS-ja so podelili v sredo v Ljubljani. Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2024 so po območnih enotah (OE) Gorazd Vončina (OE Tolmin), Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica (OE Bled), Štefan Zupan (OE Kranj), Ivan Bajde (OE Ljubljana), Janez Sluga (OE Postojna), Franc Jaklič (OE Kočevje), Branko Faleskini (OE Novo mesto), Vinko Golčar (OE Brežice), Roman Zakšek (OE Celje), Mateja Kavšak (OE Nazarje), Stanislav Sedovnik (OE Slovenj Gradec), Zlatka in Ivan Vivod (OE Maribor), Peter Andrejčak (OE Murska Sobota) in Dušan Kalčič (OE Sežana). Foto: Zavod za gozdove Slovenije

"Letošnji izbranci izstopajo predvsem po svojem skrbnem delu in čutu za oblikovanje gozdov, ki bodo v ponos tudi prihodnjih generacijah. Skupaj z gozdarskim inštitutom in z ministrstvom za kmetijstvo ugotavljamo, da imajo ženske vedno večjo vlogo tudi pri gospodarjenju z gozdovi, zato me veseli, da smo med nagrajenci prepoznali tudi ženske lastnice gozdov," je na novinarski konferenci pred sredino podelitvijo nagrad dejal direktor Zavoda za gozdove Gregor Danev.

Kot poudarjajo v ZGS-ju, jih predstavljajo "zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva".

Lastnikom gozdov preglavice povzročajo vozniki štirikolesnikov in drugih motoriziranih vozil

Med najbolj skrbnimi lastniki gozdov sta tudi Zlatka in Ivan Vivod, ki na Pohorju gospodarita z več kot 100 hektarji gozda. Preglavice pri gospodarjenju jima povzroča predvsem divjad pa tudi vozniki štirikolesnikov ter gobarji, ki za seboj puščajo smeti, sta povedala za Radio Slovenija. Po Ivanovih izkušnjah vožnja z električnimi kolesi, motornimi sanmi, motoriziranimi vozili ne vpliva samo na spremembe v gozdu, ampak tudi na varnost na sečišču. "Medtem ko sem podiral drevo, se je nekdo pripeljal in bi se dejansko lahko zaletel v drevo," opisuje. "Bolj ko je teren strm, zahteven, raje se vozijo, a tega nihče ne nadzira. Treba bi bilo bolj poostriti zakonodajo. Ker povzročajo škodo za gozdove," doda Vivod.

Težave z vozniki štirikolesnikov imajo poleg lastnikov gozdov tudi lovci, čebelarji in planinci. Pred štirimi leti so zbirali podpise za peticijo za spremembo zakona za vožnjo v naravnem okolju. A so bili razočarani, da je ni podpisal Zavod za varstvo narave, pove podpredsednik Zveze lastnikov gozdov, Rok Sedminek. Kot ugotavlja, sta največja problema otežena identifikacija voznikov in prenizke kazni. Meni, da bi bilo dobro, da bi država in lokalna politika stopili skupaj in uredili kakšen poligon.

Zaradi ujm morajo biti lastniki gozdov še bolj skrbni

Včasih je veljajo, da skrben lastnik gozda ne sme posekati preveč gozda, da ga bo pustil še za naslednje generacije, a kot je v izjavi za STA ocenil Danev, so se razmere v zadnjih desetih letih nekoliko spremenile. "Skoraj vsako leto imamo ujme, zato morajo biti lastniki zdaj še toliko bolj aktivni pri svojem gospodarjenju, kar pomeni, da pospravijo gozdove zaradi varstva gozdov, po drugi strani pa morajo prepoznati, da je treba na tistih površinah, kjer so pospravili podrto drevje, vlagati v mladi gozd."

Na novinarski konferenci je ob tem poudaril, da čeprav je narava letos prizanesla z naravnimi ujmami, so lastniki gozdov spet pokazali svojo skrbnost – tako so gozdovi po lanskih vetrolomih sanirani 80-odstotno, po napadih podlubnikov pa 96-odstotno.

Danev je dodal še, da so letos kljub veliki količini opravljenega dela imeli najmanj nesreč s smrtnim izidom. "Imeli smo samo štiri smrtne žrtve, čeprav je treba poudariti, da je vsaka smrtna žrtev preveč. Spodbujanje varnega dela v gozdu in izobraževanje lastnikov gozdov bosta tako še naprej med prioritetami ZGS-ja, da bomo preprečevali take dogodke," je dejal.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na novinarski konferenci opozorila, da delo v gozdu tradicionalno velja za težko in nevarno, zato je zelo pomembno, da so tisti, ki ga izvajajo, ustrezno usposobljeni in imajo dobro opremo, zato ministrstvo zagotavlja sredstva za naložbe v mehanizacijo in opremo za sečnjo in spravilo lesa ter za izobraževanje in tečaje za varno delo v gozdu.

"Današnji nagrajenci spadajo med tiste, ki se zavedajo pomena gozda zase, za družbo in za prihodnje rodove. Prav od lastnikov gozdov sta v večini odvisni kakovost in intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, s tem pa tudi večja in smotrna raba lesa v Sloveniji. Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitev priznanj sta promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in tudi odraz dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z zavodom za gozdove," je menila Korenjak.

ZGS vabi tudi na razstavo fotografij na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani, ki je nastala ob praznovanju 50-letnice gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji in bo na ogled do 15. januarja. Foto: Zavod za gozdove Slovenije
ZGS vabi tudi na razstavo fotografij na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani, ki je nastala ob praznovanju 50-letnice gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji in bo na ogled do 15. januarja. Foto: Zavod za gozdove Slovenije