Lastniki gozdov, ki želijo sami odpeljati les, imajo za to le še teden dni časa. Vodja območne enote zavoda za gozdove v Sežani Boštjan Košiček je povedal, da se je za spravilo odločilo 35 lastnikov teh gozdov na 40 parcelah. "Če bomo videli, da so delo že začeli in jim ga ni uspelo opraviti do konca, jim bomo dali lahko kakšen dan več kot do 8. avgusta. Gre večinoma za svež les ob prometnicah in ob robu naselij," je dejal.

Delavci Slovenskih državnih gozdov

Če se lastniki za spravilo lesa in čiščenje interventne poseke niso odločili, bodo to namesto njih storili delavci družbe Slovenski državni gozdovi in les odpeljali v predelavo. Večina posekanega lesa bo predelana v sekance, je še povedal Košiček in dodal, da je med posekanimi drevesi veliko črnega bora, ki za kurjenje doma ni primeren. Vsebuje namreč veliko smole, ki lahko onesnaži dimnike ali celo zaneti dimniški požar.

Država bo poskrbela za spravilo in predelavo lesa, po prodaji predelanega lesa pa bodo lastniki, ki se niso odločili za samostojno spravilo, dobili del kupnine glede na velikost poseke in odpeljanih količin lesa. Čiščenje posek na parcelah v lasti države in občin so že začeli, predvsem ob glavnih cestah, tako da je ponekod zaradi dela gozdarjev tudi oviran promet.

Sicer pa na sežanski območni enoti zavoda za gozdove pričakujejo posnetke pogorišča gozdov iz zraka, ki jih bodo opravila vojaška letala. To bo predstavljalo osnovo za pripravo poročila o tem, koliko gozdov je pogorelo, ter za pripravo sanacijskega načrta.

Košiček je poudaril še, da so pogoreli predvsem borovi gozdovi, nekaj je med njimi tudi različnih listavcev, ki pa se bodo lahko sami obnovili, če le niso bili preveč poškodovani.

Velikanski požar gasilo več kot 10.000 gasilcev

Po največjem požaru v zgodovini Slovenije gasilci iz vse države še zbirajo vtise boja z rdečim petelinom. Požar na Krasu je po 17 dneh pogašen, v intervenciji pa je sodelovalo več kot 10.000 gasilcev iz vse Slovenije, med njimi tudi skoraj 800 iz mariborske regije. Na Krasu so si pridobili dragocene izkušnje posredovanja v izredno zahtevnih razmerah, ob veliki izčrpanosti pa jim je najbolj v spominu ostala ogromna podpora in hvaležnost domačinov.

Na Krasu je bilo najhuje od 20. do 25. julija, kot bi bili v vojnem stanju, je po poročanju Vesne Martinec za Prvi razložil mariborski poklicni gasilec Matjaž Šipek. Spopadali so se z vročino, dimom in detonacijami granat iz 1. svetovne vojne. "Na deset minut si slišal konkretno detonacijo, tudi gasilci so omenili, da so čutili udarni val," je povedal.

Ko je bil veter močan, se je ogenj širil z neverjetno hitrostjo, uspešna ni bila niti ena metoda. Večkrat so morali bežati, je pojasnil gasilski poveljnik Primož Osojnik: "Mislim, da ni bilo tisti dan ekipe, ki ne bi izvajala umika, puščala opreme v požaru, tako da je bila to sila za vse ekipe, če puščaš opremo v požaru, da ti izgori, reševali smo samo sebe in vozila," je poudaril. Ko je bilo najhuje, so varovali samo še vasi. "Ni bilo hujših poškodb, smrti glede na obseg, zanimivo je, da niti ena hiša ni pogorela," je nadaljeval Osojnik.

Požare so skušali zamejiti tudi s posekom za varovalni pas, sodelovalo je približno 100 gozdarjev sekačev, je pojasnil Janez Sojč iz Slovenskih državnih gozdov: "Širili smo požarne preseke, približno na drevesno višino, da se krošnje niso stikale, drugi, tretji dan smo videli, da je to premalo, zato smo nato še širili."

Glavno vlogo pa so odigrale zračne sile. Vsem, ki so sodelovali, je veliko pomenila podpora domačinov, je povedal pripadnik Slovenske vojske Damijan Škerget, ki je gasil s helikopterjem. "Hvala lepa vsem domačinom, pričakala nas je hladna voda, prigrizki. Največjo moč in voljo so nam dajali napisi na cestah: 'Hvala, carji!' 'Hvala neskončno!'" je naštel.

Na podlagi izkušenj s Krasa gasilci že snujejo strategije za prihodnja sušna obdobja, ko bo požarov verjetno še več, upajo pa, da bo država čim prej kupila tudi zrakoplov za gašenje.

Pogorelo 3600 hektarjev

Po prvih ocenah gozdarjev je požar uničil približno 3600 hektarjev gozdov in drugih zemljišč, od tega kar 82 odstotkov v občini Miren - Kostanjevica. Požar je zdaj pogašen, požarišče pa ne bo ostalo nenadzorovano, je za Prvi poročala Karin Zoran Čebokli. Poleg požarne straže, ki je nujna zaradi razglašene zelo velike požarne ogroženosti, bo na požarišču na delu tudi gasilska straža, pravi vodja intervencije Simon Vendramin. "Požarišče ne bo ostalo brez nadzora vsaj do nadaljnjega obilnejšega dežja," je povedal.

Gasilsko stražo bodo izvajali gasilci iz domačih in okoliških društev. Dani Boltar, namestnik poveljnika severnoprimorske gasilske regije. "Če bomo potrebovali na terenu več sil, se bomo poskusili obrniti še na društva malo dlje od nas, v severnoprimorski in obalno-kraški regiji, tukaj imamo tudi zračne sile, aeroklube, ki bodo pomagali, imamo tudi dve kameri, ki snemata območje," je pojasnil, kako bo potekala požarna straža.

Kljub zahtevnim in nevarnim razmeram nihče od gasilcev, ki so sodelovali pri gašenju, ni bil huje poškodovan. Našteli so le približno 60 lažjih poškodb. Zgorel pa ni niti en stanovanjski objekt. Škodo v gozdovih in na divjadi bo pripravil zavod za gozdove, v prihodnjih dneh pa naj bi stekla tudi prijava druge škode, napoveduje župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar. "Pričakujem, da se bomo z ministrstvi dogovorili, da odpremo aplikacijo, v katero bodo lahko občani prijavljali škodo. Prijavljali bodo glede na občino, vsaka bo imela svoje svetovalce," je pojasnil.

Humar je poudaril, da bo treba več pozornosti nameniti preventivi, da se požari na Krasu ne bi več pojavljali. Pri tem pa pričakuje podporo države.