Krčenje ledenikov je zelo nazorna posledica podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter, so ob predstavitvi dodatnih neodvisnih raziskav poudarili pristojni.

Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo, občasna stagnacija ali rast sta le prehodni. Tajanje ledenikov je neposredna in vsem dobro vidna in razumljiva posledica podnebnih sprememb, je na novinarski konferenci pojasnil Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe na Geografskem inštitutu Antona Melika, na katerem ledenika proučujejo že od leta 1946.

"Povprečna temperatura talilne sezone med majem in oktobrom se od leta 1955 viša. V letu 2022 smo s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno vrednost, ki je kar za pol stopinje presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019. Zgovorno je dejstvo, da so na prvih 12 mestih od 68 talilnih sezon izključno leta v tem stoletju. Temperatura talilne sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 °C. Dejstva, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece – ter sorazmerno nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp, še posebej zaznamujejo krhko ravnovesje njunega obstoja," je razložil Pavšek.

Del širšega raziskovalnega projekta je tudi dodatna neodvisna raziskava z vzorčenjem, analizo in georadarskimi meritvami, ki so jo na inštitutu izvedli z donacijo družbe Pivovarna Laško, tudi pobudnice projekta Misija: Triglavski ledenik.

Vzorce obeh slovenskih ledenikov so odvzeli na začetku novembra 2021 in konec avgusta 2022. Kot so pojasnili, jim je uporaba georadarja omogočila vpogled v "drobovje" ledu, zaradi česar so lahko določili, kje je led najdebelejši, to pa upoštevali pri odvzemu ledenih vzorcev.

Ugotovitve nadaljnjih analiz in meritev so ponudile edinstven vpogled v vremensko in podnebno zgodovino tega dela Alp. Matej Lipar, vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na GIAM-u, je razložil, kaj so pokazale raziskave: "Doslej nismo poznali starosti ledu, zdaj pa vemo, da led vsekakor presega starost 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe. S tem mislimo na hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja, led pa tako predstavlja paleopodnebne podatke pred začetkom obdobja modernih inštrumentalnih meritev."

Poleg tega so ugotovili, da je večina ledu "zbežala" v jame, "zato so uspešno vzorčili tudi led v eni izmed jam". Krčenje ledu je na nekdanji podledeniški kamnini razkrilo karbonatne sedimente oziroma karbonatno skorjico, ki lahko nastane samo na površju, prekritem z debelejšo plastjo ledu. "Lahko rečemo, da v sebi skrivajo arhiv Triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12.000–23.000 let, zato skupaj z laboratoriji iz Avstralije in Slovenije nadaljujemo analize na detajlni ravni atoma, da iz njih pridobimo čim več podatkov našega preteklega okolja," je še pojasnil Lipar.

Predstavitev izsedkov raziskav je sklepni del projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, ki je nastal na pobudo Pivovarne Laško in v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez (OKS). Namen projekta je bil ozaveščati o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje, življenje in obstoj zimskih športov ter spodbuditi ljudi k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta.

V okviru projekta so del vzorčnega ledu Triglavskega ledenika – poimenovali so ga Toli – poslali na 11.500 kilometrov dolgo cestno popotovanje iz Mojstrane do Rusije, od tam pa je z letalom poletel do Pekinga, kjer so takrat, na začetku leta 2022, potekale zimske olimpijske igre. Po dogodku je Toli v obliki staljene ledeniške vode postal del stalno razstavljene zbirke predmetov Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Da bi se naravi oddolžili za izpuste CO₂, so pristojni lani organizirali večmesečno sajenje dreves – posadili so jih 16.000.