Sluz v slovenskem morju. Foto: BoBo/Goran Rovan
Sluz v slovenskem morju. Foto: BoBo/Goran Rovan

Slovensko morje že od junija prekrivajo zaplate sluzi, ki marsikaterega plavalca odvrnejo od skoka v morje. Gostja Odmevov je bila Vesna Flander Puterle, ki je doktorirala iz pojavov sluzenja in je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Z raziskovalko se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Zakaj se je letos pojavilo tako obsežno sluzenje?

Letos je po približno 20 letih prišlo do močnejšega sluzenja morja. Žal mehanizma, zakaj do tega pride, še ne poznamo. A glede na to, da prvi pisni viri segajo v leto 1720, torej pred razvojem industrije, kmetijstva in množičnega turizma ter drugega človekovega onesnaževanja, lahko trdimo, da gre za normalen naraven proces. Zakaj se v določenih letih pojavlja in v drugih ne, ne moremo vedeti. Sam pojav, ki ga opazimo, je skupek različnih mehanizmov, ki se med seboj povezujejo in žal še ne vemo, kaj je tisti ključni sprožilec pojava.

Vesna Flander Puterle. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Vesna Flander Puterle. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Če bi sluz pogledali po delcih, iz česa je sestavljena?

Sluz je izloček fitoplanktonskih organizmov, to so organske snovi in njena glavna kemična sestava so morska voda in ogljikovi hidrati, torej kompleksni sladkorji, ki človeku sami po sebi niso škodljivi. Kaj se med tem, ko te zaplate sluzi plavajo po vodnem stolpcu ali po površini morja, vanje ujame, je tisto, kar plava po morju. Od umazanije dalje.

Kot rešitev se omenja burjo, toda ali nas lahko ta sluz spremlja več tednov, morda celo mesecev?

Ne bi rada strašila, a leta 1997 smo pojav sluzenja zaznavali od konca maja do sredine septembra. V tolažbo lahko povem, da bi poletne nevihte, ki močno premešajo vodni stolpec, lahko te sluzaste makroagregate razbile in preprečile nadaljnji razvoj pojava.

Koliko je plavanje skozi gmote sluzi zdravju škodljivo in kaj storiti, ko pridemo iz vode?

Nekaterih ne moti, drugim je bolj neprijetno plavati skozi sluz. Kopalci naj se, ko pridejo iz morja, dobro oprhajo. Pri drgnjenju naj pazijo, da si ne poškodujejo kože, saj gre za lepljivo snov, ki se nalepi na kožo, v sluz pa se lahko ujamejo tudi kakšni trdni delci. Ljudje z občutljivejšo kožo pa naj se sluzi raje izogibajo, da se ne bi pojavile kakšne alergije ali druge nevšečnosti.

Kako dolgo bo naše morje še prekrivala sluz?