Sluz v slovenskem morju, 20. 6. 2024. Foto: BoBo/Goran Rovan
Sluz v slovenskem morju, 20. 6. 2024. Foto: BoBo/Goran Rovan

Že več dni lahko obiskovalci slovenskih obmorskih mest na gladini morja opažajo pojav, poznan kot sluzenje. V preteklih dneh je bilo to sprva opaženo v globljih vodnih slojih, zdaj pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo pojasnjujejo, da sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo. Da mikroorganizmi sluz razgradijo, lahko traja več tednov. Patricija Mozetič iz Morske biološke postaje opozarja, da gre za drug pojav, kot je cvetenje morja.

Sluz namreč poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih ter živalskih celic, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.

Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.

Pogled na italijansko stran, Sesljan, 22. 6. 2024. Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič
Pogled na italijansko stran, Sesljan, 22. 6. 2024. Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič

Zdravje ljudi ni ogroženo, a se izpostavljanje odsvetuje

Zdravja kopalcev sluz sicer ne ogroža, ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, ki so lahko tudi patogeni, se izpostavljanje vseeno odsvetuje. Kot so še sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, pojava sluzenja tokrat niso opazili zgolj v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.

Čeprav pojav sluzenja ni ravno pogost, prvi zapis o tem v severnem Jadranu segajo že v leto 1729. Zadnji tak pojav na tem območju se je zgodil leta 2018.