Na zgornjem Gorenjskem je do zdaj zaradi lubadarja uničenih že 305.000 kubičnih metrov lesa, to je 265.000 dreves. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, močneje prizadeta pa so tudi vznožja in pobočja Mežaklje, Pokljuke, Jelovice in Karavank ter osamelci okoli Bleda, je na novinarski konferenci povedala Vida Papler Lampe z blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

"Letos smo našli že toliko lubadark kot za dve Bohinjski ali pet Blejskih jezer. To so take površine, da si pred leti niti nismo mogli predstavljati, da je mogoče," je opozorila in presodila, da so to razmere, ki bi jih lahko razglasili za izredno stanje.

Poleg tega se praktično vsak teden kažejo nove rjave površine, gradacija pa naj bi trajala še dve leti. Razvojni krog lubadarja se sklene v šestih do osmih tednih in vsaka samica ima 50 potomcev, zato se tudi število napadenih dreves eksponentno širi, če les ni pravočasno pospravljen, je opozorila.

Razdrobljeni lastniki in slabo usposobljeni izvajalci
Doslej je blejska enota ZGS-ja dala pospraviti že 260.000 kubičnih metrov lubadark. A težav je precej in več kot 70 izvajalskih ekip ovirajo deževje in neurejeni dovozi.

Pokazalo se je tudi, kako velika težava je lastniška razdrobljenost. Le še 25 odstotkov je lastnikov, ki sami opravijo delo v svojem gozdu, od drugih 75 odstotkov pa je četrtina takih, ki se sploh ne odzovejo, drugi zaupajo delo izvajalcem, je povedal vodja blejske enote ZGS-ja Andrej Avsenek in opozoril tudi na to, da se je pojavila vrsta slabo usposobljenih izvajalcev.

Še večja težava pa so ogromne ogolele površine. Približno tretjino ali četrtino teh bo treba nujno pogozditi, saj se lahko pojavita erozija in plazenje. Na Gorenjskem je namreč kar precej gozdov z varovalno funkcijo. Tako je tudi na Dovjem, kjer so velike gole površine zelo skrb vzbujajoče.

Ogromni stroški
Lastniki gozdov tega nikakor ne bodo zmogli sami, je opozoril eden večjih lastnikov gozdov na Dovjem Roman Gašperin, saj je strošek obnove ocenjen na okoli 8.000 evrov na hektar.

"Gozd je treba nujno obnoviti, ker so posledice lahko res zelo hude. Gre za strme, velike terene in erozijsko občutljive površine," je opozoril Avsenek. Ob tem je poudaril, da zakon, ki k obnovi zavezuje lastnike, ni operativen in ga ni mogoče izvajati. "Treba bo najti sistemsko rešitev, da bomo dejansko pristopili k strokovni obnovi," je poudaril.

Gozdarji zato skupaj z župani Zgornje Gorenjske in direktorjem Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Stevom Ščavničarjem predlagajo, naj se med naravne nesreče uvrsti tudi množični izbruh gozdnih škodljivcev in gozdnih bolezni, ki povzročajo veliko škodo. Ščavničar bo postopek sprožil v državnem svetu in se zavzel za obravnavo po hitrem postopku. Lampetova pa je ob tem opozorila, da bi bila sanacija plazečih se pobočij še mnogo dražja od obnove gozdov.