To je po sestanku skupine za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov poudaril direktor direktorata za gozdove Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je opozoril, da napad podlubnikov v takem obsegu predstavlja do zdaj največjo katastrofo v gozdovih.

Do danes so namreč zaradi tega škodljivca posekali že več kot milijon kubičnih metrov gozdov, kar pomeni, da bo letos samo s sanitarno sečnjo posekanega več kot dva milijona kubičnih metrov lesa. "Številke lahko znižamo le s pravočasnim ukrepanjem. Tu so na potezi lastniki s pravočasnim odkrivanjem in spravilom napadenega drevja," je dejal Oražem.

Prepričani, da gre za javni interes
"Sistem mora biti hiter in učinkovit. Poseči bo treba tudi v lastninsko pravico, kajti s posegom v pravico enega lahko ščitimo lastninsko pravico stotih ali več, gre torej za javni interes," je poudaril Jakša. Zakon o upravnem postopku ima namreč svoje roke, ki so v primeru bolezni v gozdovih predolgi. "Tu bo potreben odstop od zakona o upravnem postopku, treba bo prepričati javnost kot politiko, da je to v interesu vseh," je povedal Jakša.

Po zakonu o upravnem postopku lahko revirni gozdarji odločbo o sanitarni sečnji zaradi podlubnikov izročijo osebno lastniku, mogoča je tudi vročitev po pošti, kjer pa se vročitvi lahko lastnik izmika 15 dni. Šele po vročitvi v nabiralnik začnejo teči roki za sečnjo. Po tolikšnem času pa je lahko že prepozno za uspešno sanacijo.

"Hitra sprememba zakona o gozdovih, ki se nanaša tudi na prevoznice, se mora zgoditi v začetku septembra, da bo zakon začel veljati z novim letom. Se pa prihodnje leto obeta nov zakon o gozdovih, ki bo vključeval večje spremembe," je pojasnil Jakša.

Postopek bi se lahko začel brez iskanja soglasja
Zdaj bodo v prvi vrsti poskušali prepričati ministrstvo za javno upravo, da je vsak akt odločbe za sanitarno sečnjo v javnem interesu, kar pomeni, da se lahko vodi po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tako ne bo treba iskati vseh solastnikov gozda in njihovih soglasij. Zavod bo lahko oddal prodajo na panju - kdor bo vodil izvršbo, bo les prodal, razliko v kupnini od stroškov nakazal lastniku oz. če bodo stroški večji, se bo razlika pokrila iz proračuna in se potem izterjala od lastnika.

"Na osnovi 144. člena zakona o uradnem postopku je treba ugotoviti, da obstaja možnost za večjo premoženjsko škodo, kar je lahko vprašljivo. Če tu zapišemo, da gre za postopek v javnem interesu, se vsak postopek lahko začne brez iskanja soglasja 50 solastnikov," je še pojasnil Jakša. Obenem je poudaril, da se lahko pojavijo bolezni, ki lahko povzročajo velike škode in se lahko pojavijo tudi na drugih drevesnih vrstah, ki trenutno še ne kažejo ogroženosti.

Gozdarske institucije se bodo zdaj še bolj povezovale, ustanovile bodo skupne baze podatkov, posredovale informacije o dobrih izvajalcih in dobrih odkupovalcih.

Jakša je izpostavil, da bodo vsi, ki ne bodo v roku opravili svoje obveznosti, sankcionirani, ne glede na lastništvo. Problem ni z lastniki, ki želijo delati, pač pa v lastnikih, ki v gozdu ob pojavu bolezni ne ukrepajo in s tem ogrožajo gozdove vseh tistih, ki redno gospodarijo.

Škoda se meri v desetinah milijonov
Oražem je izpostavil tudi gospodarsko škodo za lastnike gozdov. Za zdravo hlodovino smreke dobi lastnik od 80 do 90 evrov na kubični meter, za napadeno drevje, ki je modrikasto, dobijo od 20 do 25 evrov manj, je pojasnil. Občasno se pojavi lubadar tudi na mlajših gozdnih sestojih, kjer drevje še ni zrelo za sečnjo.

"Lani je povprečen lastnik gozda zaradi podlubnikov utrpel od okoli 250 do 300 evrov škode, na povprečnega lastnika pa smo preprečili v višini 1.100 evrov škode. Povprečna lani preprečena škoda je bila v višini milijarde evrov, dejanska povzročena škoda pa je bila na ravni države okoli 100 milijonov evrov," je še pojasnil Oražem.

Odgovoriti bo treba na precej vprašanj
Prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je prepričan, da je skrajni čas, da vsa stroka stopi skupaj in pripravi rešitve, ki bodo v prihodnje boljši odgovor na sanacijo, kot je bil v tem enoletnem obdobju. Svoje predloge bo pripravila tudi zbornica.

"Precej debate bo okrog sanacij območij, kjer lastniki niso zainteresirani za sanacijo, nasloviti moramo vprašanje organizirane sečnje za lastnike, ki tega ne morejo sami opraviti. Odgovoriti pa je treba tudi, kakšno sanacijo opraviti po poseku - s katerimi drevesnimi vrstami in na kakšen način," je dodal Ravnik.