Lubadarji in drugi podlubniki so tako močno napadli slovenske gozdove, da pristojni razmišljajo o drugačnih ukrepih za omejitev žarišč, saj ti, ki veljajo zdaj, ne dajejo pravih rezultatov. Samo do sredine avgusta so namreč sanitarno posekali skoraj milijon (oz. natančneje 956.002) kubičnih metrov smrekovega lesa, kar nakazuje, da bo do konca leta številka zagotovo dosegla lansko (1.818.147 kubičnih metrov). Še leta 2014 je sanitarni posek zaradi podlubnikov znašal občutno manj, dobrih 400.000 kubičnih metrov).

Na ministrstvu so zato sestavili delovno skupino, ki išče rešitve, kako čim hitreje in čim učinkoviteje omejiti žarišča podlubnikov. Ta se zdaj sicer pojavljajo tudi tam, kjer jih v preteklosti ni bilo, na primer v Pomurju, a najbolj skrbijo najobsežnejša žarišča v osrednji Sloveniji: na Notranjskem, Ljubljanskem, Kočevskem in deloma Gorenjskem, je pojasnil generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jošt Jakša.

Jakša ob tem dodaja, da so žarišča na teh območjih zaradi žledoloma leta 2014 sicer tudi pričakovali, saj traja kar nekaj let, preden se stanje po takšni katastrofi umiri, a se razmere slabšajo, tudi zato, ker lastniki napadenega lesa ne pospravijo dovolj hitro. Zato se pristojni zavzemajo tudi za spremembo zakonodaje - prihodnji teden bo vlada tako obravnavala Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ki bo med drugim odpravil (neposrečene) prevoznice in uvedel spremembo uredbe o izvršbi po drugih osebah.

Olupljen les obleži v gozdovih ...
Jakša je v pogovoru za MMC pojasnil, da jim zakonodaja trenutno omogoča le, da napaden les podrejo, ga na kraju samem olupijo - kar je precej dražje in zamudneje, kot če bi to storili na deponiji - in nato pustijo, da lastnik z lesom naredi, kar želi. Težava je tudi v tem, opozarja Jakša, da traja kar nekaj časa, preden lahko les posekajo, v tem času pa se podlubniki širijo.

Na Zavodu za gozdove namreč najprej lastniku napadenega lesa izdajo odločbo o sanitarnem poseku, nato mora preteči zakonsko določen rok za pritožbo, po tem pa ima lastnik čas, da sam poseka okužena drevesa. Šele, če tega ne stori, Zavod za gozdove izda sklep o izvršbi po drugi osebi, nato mora spet preteči zakonsko določen rok, šele po tem pa lahko torej les v imenu Zavoda za gozdove poseka izvajalec del. ZZG nato opravljeno delo tudi plača, lastniku pa izda sklep o stroških izvršbe, skupaj s položnico.

Velika večina lastnikov je vestnih
Jakša ob tem poudarja, da je 90 odstotkov lastnikov gozdov vestnih in les pospravijo takoj, ko dobijo sklep o sanitarnem poseku, nekateri ne vedo, kaj bi sploh storili, spet tretji pa odločbo načrtno ignorirajo. "Ne bi rad bil krivičen in rekel, da so vsi lastniki nevestni ali slabi. Dejstvo pa je, da tega ne izvedejo," pravi Jakša.

"Da bi bili učinkovitejši, smo predlagali - samo predlagali -, da bi napaden les odpeljali na skladiščenje in ga tam olupili. Kajti lupljenje v gozdu se z razvojem tehnologije praktično ne izvaja več, ker je bistveno dražje in zamudneje," pojasnjuje Jakša in dodaja, da so lastniki ta olupljen les v preteklosti pogosto pustili propadati, po spremenjenem predlogu pa bi ga lahko izvajalci prodali ter z izkupičkom poplačali stroške sečnje in spravila. "Razliko med stroški in prihodki pa bi se na koncu nakazalo lastniku," pojasnjuje.

Kaj pa lastninska pravica lastnika zdravega gozda?
Predlog je naletel na buren odziv dela javnosti, ki "vidi rdečo zastavo, takoj ko omeniš poseg v lastninsko pravico", kot se je izrazil Jakša in opozoril, da bi tu "posegli" v lastnino nekaj kubičnih metrov lesa, pri tem pa ohranili lastninsko pravico mnogih drugih lastnikov, ki bi jim ostal zdrav gozd. Jakša ob tem dodaja, da je izvršba po drugih osebah že definirana v zakonu o upravnem postopku "in ni nič takšnega". Poudarja še, da zakon o upravnem postopku izvajalcu del nalaga, da dela izvede najceneje za obvezanca, vendar pa tega po trenutno veljavni zakonodaji ne morejo narediti, saj lesa iz gozda ne smejo odpeljati.

Lastništvo nosi s seboj pravice in obveznosti
"Če imate vi gozd, je to vaša lastnina, ki nosi s sabo pravice in obveznosti. Posek je pravica. Če se pojavijo bolezni, pa je vaša obveza, da to sanirate. Če se, recimo, pojavijo bolezni pri vaših domačih živalih, vam pridejo na dom, žival odvzamejo, opravijo prisilni zakol in zažgejo. In je vsem jasno, da se je to zgodilo zato, da se prepreči širjenje bolezni. Pri hosti pa tega ne bi bilo? Zakaj? Saj se stvar ravno tako širi in ogroža tako gozd kot ekosistem in lastnino tistih, ki so vestni, ki dobro delajo, ki se trudijo in skrbijo za svoj gozd," še opozarja.

Poleg predloga zakona še nekaj popravkov pravilnika
Poleg omenjenega predloga so v pravilniku o varstvu gozdov že opredelili začasne deponije, kjer se lahko napaden les skladišči, kako se opremlja gozdove s pastmi, "kaj več pa težko naredimo", še pojasnjuje Jakša.

Razmišljali so tudi o omejitvi izdajanja odločb za redno sečnjo. Jakša pojasnjuje, da obstoječa uredba iz leta 2003 tistim lastnikom, ki niso izvedli sanitarne sečnje, prepoveduje izdajo novih odločb za redno sečnjo. "Ampak industrija potrebuje tudi svež les. Zato bi s popolno prepovedjo lahko ogrozili predelovalne obrate, lesno industrijo," izpostavlja drug vidik. Zato zdaj proučujejo morebitne učinke popravka te uredbe, s katero bi lastnikom omejili sečnjo znotraj enega gozdnega gospodarstva. To pomeni, da bi mu dovolili redno sečnjo na enem območju, čeprav z lubadarjem napadene smrečine še ni pospravil iz svojega drugega gozda.

"Prihajajo mnogo hujše katastrofe"
Sicer pa Jakša opozarja, da Sloveniji oz. Evropi zaradi podnebnih sprememb, globalizacije in uvažanja lesa z Vzhoda, grozijo "tudi mnogo hujše katastrofe", ki bi zahtevale še odločnejše ukrepe. Zaradi podnebnih sprememb tako našemu območju grozijo hujši napadi že znanih, "domačih" škodljivcev, ki pred leti morda sploh niso bili tako nevarni. Mednje spadajo tudi določene vrste gliv, ki v normalnih razmerah sobivajo z borom, v izredni suši pa postanejo zanj smrtonosne, razlaga strokovnjak. K nam se počasi širijo tudi škodljivci iz Padske in Panonske nižine, ki jih v preteklosti pri nas sploh ni bilo ali pa so bili zelo redki, še dodaja.

Strah pred za bor smrtonosno borovo ogorčico
"Veliko grožnjo pa predstavlja svetovna trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Veljajo sicer fitosanitarni predpisi - tudi za embalažo, v kateri ti izdelki pridejo k nam -, a žal se zgodi, da hoče kdo te predpise obiti. In s tem vnese v Slovenijo zelo nevarne stvari, na primer azijskega in kitajskega kozlička, ki zavrtata luknje v listavce, zaradi česar ti odmrejo," opozarja Jakša in dodaja, da so izjemno nevarne tudi dve glivi (ena povzroča pooglenitev hrasta, druga pa pooglenitev bukve) in borova ogorčica, ki se prenaša s kozličkom in ki povzroči propad drevesa že v treh mesecih.

Za zdaj tega pri nas še ni, ampak so nanj pozorni, pojasnjuje. Pri Kopru so tako namestili mreže in nastavili pasti. Če bodo škodljivca zasledili, bodo morali ukrepati po evropskih predpisih, ki določajo, da se v radiju 500 metrov okoli napadenega drevesa poseka vse. Gre namreč za izjemno hudega škodljivca, ki uniči vsak bor, ki ga napade, poudarja.

Boj proti lubadarju kot iztočnica za spremembo sistema
Tudi zato je dobro, da se pripravimo na takšne primere, pravi Jakša: "Lubadar nam je dal znak, da moramo prevetriti sistem, ki ga imamo, tako, da bo učinkovitejši." Če pride k nam ogorčica, dodaja, namreč ne bomo imeli izbire, ne bomo spraševali, izdajali odločb in čakali na roke, ampak bomo samo sekali in zažigali les, saj nas bodo sicer čakale izjemno visoke evropske kazni. Zato je dobro, da učinkovitejši sistem vzpostavimo zdaj, ko to še lahko storimo, še sklene sogovornik.