»Pitna voda za vsakogar je stvar normalne družbe in države, ne pa stvar ustave,« menijo v Novi Sloveniji, kjer nasprotujejo ustavnim spremembam, ki jih predlagajo štiri parlamentarne stranke – ZaAB, ZL, SD in DeSUS. »Seveda je pitna voda ustavna pravica, vendar nam ni treba vsega regulirati. Potem bi se lahko pogovarjali tudi o dostopnosti do čistega zraka,« pravi poslanec NSi-ja Jožef Horvat.
Zakaj je ustavna zaščita nujna?
»Pitne vode se ne sme zlorabljati v zasebne namene. Smo za omejitev podeljevanja koncesij za izkoriščanje virov pitne vode,« je dejala Maša Kociper iz ZaAb. Obrambna ministrica Andreja Katič je še v vlogi poslanke SD-ja poudarila: »Preprečiti moramo, da bi kakovostna pitna voda postala draga dobrina. Dostopna mora biti vsem.« Po njenih besedah moramo biti pozorni na velike apetite mednarodnih korporacij.

Svarijo tudi v ZL-ju: »Poskrbeti moramo, da vodni viri in preskrba s pitno vodo ne bodo privatizirani.« Miha Kordiš skozi primere iz tujine ugotavlja, da je kakovost vode, ki je prešla v roke zasebnikov, padla, narasle so cene, hkrati pa so narasli tudi dobički posameznikov in korporacij. Franc Jurša iz DeSUS-a meni, da bi morali vprašanje, v čigavem upravljanju naj bodo vodni viri, urediti znotraj strategije upravljanja državnega premoženja.
V največji stranki mencajo
V SMC-ju sicer ne nasprotujejo zapisu pravice do pitne vode v ustavo, vendar jim predlog štirih strank ni po volji. Kakšen bi bil boljši način zapisa, še ne vedo. »V mislih je treba imeti dva cilja, ki ju je treba doseči, da voda ne bo nerazumno draga za prebivalstvo ter da gospodarsko izkoriščanje vodnih virov ne bo ogrozilo oskrbe prebivalstva z vodo, kar pa je v ustavi težko zagotoviti,« razloži Simon Zajc. Po njegovem mnenju je ustavna pravica do pitne vode že zagotovljena v okviru ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja.
V stranki SDS na naša vprašanja niso želeli odgovoriti.
Predlog obsojen na propad?
Zakonodajni predlog dveh koalicijskih in dveh opozicijskih strank, vložen sredi aprila, čaka na obravnavo na ustavni komisiji, ki se bo predvidoma sešla pred poletjem. V ustavo naj bi po tem predlogu zapisali, da ima vsak pravico do pitne vode in da za oskrbo z vodo skrbijo neprofitne javne službe. Za sprejetje bi bila potrebna ustavna večina, ki pa je malo verjetna, glede na to, da pobudi ni naklonjena največja vladna stranka.