Poslanske skupin dveh opozicijskih in dveh koalicijskih strank so v obravnavo v DZ vložile predlog za zapis pravice do pitne vode v ustavo, po kateri bi voda in dostop do vode postali splošna temeljna in ustavna pravica za vse. Ideja sicer ni nova, saj je tovrstno pobudo v parlamentarno obravnavo v prejšnjem sklicu DZ-ja vložil poslanec PS-ja in ZaAB-ja Brane Golubović, ki je dobil tudi podporo tedanjega ministra za okolje in kmetijstvo Dejana Židana. Toda preden je prišlo do ustavne spremembe, je razpadla vladajoča koalicija in prišlo je do predčasnih volitev.

Golubovićevo pobudo skuša zdaj udejanjiti poslanka ZaAB-ja Alenka Bratušek, ki upa, da bodo pobudo za zapis pravice do vode podprle tudi druge stranke. "Rada bi videla tistega, ki bo ljudem oporekal pravico do pitne vode," je poudarila.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je razložila, da mora biti v skladu z veljavno zakonodajo pitna voda že zdaj dostopna vsem. Ker pa se lahko zakoni hitro spreminjajo, je pravico do vode treba zapisati v ustavo. Zakone namreč lahko spreminja navadna večina poslanskih glasov, medtem ko je za ustavne spremembe potrebna dvetretjinska večina, kar je precej težje doseči.

Ustava je dodatna varovalka
"Končno," je pobudo za MMC komentiral okoljski aktivist Anton Komat in dodal, da so se ravno pripravljali izvajati pritisk na politiko za vpis pravice do vode v ustavo, saj bi s tem dobili neko dodatno varovalko pred privatizacijo vodnih virov.

"Glede na to, da je Slovenija izjemno bogata z vodnimi viri, bo v nekaj letih nastal silovit pritisk, da se privatizirajo. Če smo zapisali v ustavo fiskalno pravilo, ne vem, zakaj ne bi tudi pravice do pitne vode. Tako bi dobili vsaj eno varovalko," pravi Komat, ki tudi opozarja na podeljevanje koncesij za izkoriščanje vode.

Heineken bo dobil koncesijo v Laškem
Pravkar poteka prodaja Pivovarne Laško nizozemskemu pivovarskemu velikanu Heinekenu. Pivovarna Laško pa ima koncesijo za oskrbo z vodo Laškega in nekaterih okoliških krajev.

"V Laškem pozabljamo, da se je s prodajo Pivovarne Laško posredno zgodila prodaja vodnih virov. Tovrstne koncesije bi morale biti izvzete iz pogodbe," opozarja Iztok Čebašek, ki je bil pred leti eden izmed pobudnikov iniciative proti privatizaciji vode in vodnih virov, kar naj bi leta 2013 skušala realizirati Evropska komisija. Prišlo je do odpora v celotni Evropi in s peticijo je možnosti privatizacije vodnih virov nasprotovalo več milijonov Evropejcev, zato je Evropska komisija ustavila svoje načrte.

"Pobuda proti privatizaciji vode je uspela na evropski ravni, vendar to ne pomeni, da je prekrižala načrte multinacionalkam, ki hlepijo po vodnih virih," pravi Čebašek.

"Glede na to, da želijo multinacionalke po svetu služiti denar na račun stvari, ki bi morale biti same po sebi samoumevne, je žal prišlo do tega, da je to pravico treba zapisati v ustavo. Vendar se lahko tudi ta spreminja. Služiti z vodo je ravno tako, kot če bi nekdo hotel služiti z zrakom ali s čim podobnim," še dodaja.

Anton Komat sicer meni, da koncesija vode v Laškem ni tako problematična, vendar je treba biti previden pri podeljevanju koncesij.

"Pivovarna Laško je imela dober odnos z domačini in je sama vlagala v vodovodno omrežje. Ta koncesija je precej drugačna, kot če damo koncesijo neki korporaciji, ki je distributer vode in jo trži," pravi Komat. Vendar je v ZDA znan primer pravde, ki je kar osem let potekala med prebivalci in polnilnicama vode, ki sta vodne vire tako izčrpavali, da je bila motena oskrba z vodo za okoli 30.000 prebivalcev. "Če koncesijska pogodba ni dobro definirana, ni meja glede črpanja. Obenem je treba biti pozoren na stanje koncesijskih pogodb oz. da se nadzira tistega, ki izdaja koncesije," še pravi Komat.

Pravica do vode le na papirju
Čeprav je že zdaj v Sloveniji zakonsko določeno, da ima vsak prebivalec pravico do dostopa do pitne vode, v resnici ni tako. Predvsem aktivisti Amnesty International Slovenija (AIS) večkrat opozarjajo, da, denimo, številna nimajo pitne vode. Toda ali se bo položaj z zapisom v ustavo zaradi tega kaj spremenil?

"V AIS-ju pozdravljamo razpravo o pravici do vode, to je več kot samo dobrodošlo. Vsebino povezuje več pomembnih dimenzij, pri čemer v naši organizaciji že vrsto let opozarjamo predvsem na izzive človekovih pravic oziroma dostopa do pitne vode. V praksi predvsem določena romska naselja dostopa do vode nimajo in ga tudi ne morejo dobiti, saj naj bi naša zakonodaja tega ne omogočala, četudi gre za človekovo pravico," pravijo v AIS-u.

Na to neskladje in kršitve človekovih pravic v praksi po njihovih besedah redno opozarjajo tudi varuhinja človekovih pravic ter praktično vsi mednarodni mehanizmi Združenih narodov ter Sveta Evrope.

"Navsezadnje pa sta leta 2014 dve romski družini vložili tudi pritožbo glede dostopa do pitne vode na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na splošni ravni pa se seveda strinjamo s pobudo tudi v tem delu, da je ključnega pomena zagotoviti geografsko in cenovno dostopen dostop do vode vsem prebivalcem," še opozarjajo v Amnesty International Slovenija.