Križanci različnih podvrst znanstveni srenji sicer niso neznanka, nekaj križancev med rjavimi medvedi in severnimi medvedi namreč živi v ujetništvu živalskih vrtov na Češkem, v Izraelu, Nemčiji, Rusiji, Španiji in na Poljskem. Iz narave pa je znan le en primerek takega "mešanca", ki ga je aprila leta 2006 ustrelil neki lovec na veliko divjad v Kanadi.

Križanci v živalskih vrtovih so posledica bivanja različnih podvrst medvedov v isti ogradi, v Nemčiji pa jih je dvojno rojstvo presenetilo predvsem zato, ker sta severni medved in medvedka iz podvrste grizlijev v skupni ogradi pred dogodkom bivala kar 24 let.

Malo severna, malo rjava
Nemška dvojčka so kmalu po skotitvi premestili v drug živalski vrst, da bi ju za potrebe preučevanja osamili od vplivov matere in očeta. Medveda imata nekoliko daljša vratova, kar je značilnost severnih medvedov, a hkrati manj razvit ramenski del, kar je značilno za vrsto rjavih medvedov. Oblika glave je nekakšen zlitek značilnosti obeh vrst, podobno pa velja tudi za njune podplate. Ti so namreč delno poraščeni, medtem ko so podplati rjavih medvedov popolnoma goli, podplati severnega medveda pa gosto poraščeni, kar njihova stopala varuje pred ledom in snegom.

Medvedka sta po očetu, severnem medvedu, podedovala opazen rep, ki ga pri rjavih medvedih skoraj ni videti, njuna dlaka pa je po strukturi ponekod po telesu podobna dlaki severnih medvedov (votla), drugje rjavim medvedom, del pa je mešanica značilnosti obeh vrst.

Znanstveniki so opazovali tudi njuno obnašanje in ugotovili, da je bolj podobno obnašanju severnih medvedov.

Bližnja srečanja na večnem ledu
Vrsti rjavih medvedov (Ursus arctos) in severnih medvedov (Ursus maritimus) sta se "razcepili" pred okoli od 200 do 300 tisoč leti. Njihovo bivanjsko okolje se večinoma ne prekriva, v stik pa prihajajo na območju kanadske Arktike in Sibirije, kjer se občasno zgodi, da rjavi medved "zaide" na območje večnega ledu.