Čeprav skupna teža odpadkov v Sloveniji upada, pa se njihovo število ne zmanjšuje, kar gre verjetno pripisati temu, da so odpadki čedalje manjši in lažji. In veliko jih konča tudi v morju.

Predstavnica inštituta za vode Andreja Palatinus je na nacionalnem forumu o morskih odpadkih kot velik izziv izpostavila zlasti zmanjšanje onesnaženosti z mikroplastiko.

Ta lahko nastane kot posledica razpada večjih delcev plastike, sproščanje vlaken ob pranju oblačil ali kot deli kozmetičnih preparatov. Največ odpadkov v morje prinesejo reke.

Te odpadke lahko zaužijejo živali, ki se sicer hranijo s planktonom. V večini primerov se mikroplastika nato izloči iz teles, lahko pa pride do vgraditve delcev v tkivo. Poleg tega je vprašanje, kakšne so posledice kemijskega sproščanja substanc iz plastičnih materialov, je opozorila Palatinusova.

Priložnost, da ukrepamo
Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor je priznal, da plastika z vidika evropskega pravnega reda do zdaj ni bila "dovolj zaznana težava". Slovenija po njegovem mnenju prav z obravnavo težav Jadranskega morja postaja dejavnik na znanstveno-raziskovalnem področju, upa pa, da bo to postala tudi z upravljavskega vidika.

Naša država trenutno predseduje okoljskemu stebru jonsko-jadranske strategije in tu Bricelj vidi priložnost, da to vsebino umestimo v strategijo.