Na okrogli mizi v okviru sejma Agritech, ki jo je na temo sprejemanja strateških 10-letnih lovsko-upravljavskih načrtov organizirala Zveza lastnikov gozdov Slovenije, je kmetijski minister Jože Podgoršek poudaril, da deležniki na sestankih poudarjajo neusklajenost med rastlinsko in živalsko komponento gozda, na prevelik vpliv jelenjadi na mladje gozdnega drevja in popasenost travinja ter na pretirano ritje divjih prašičev na travnikih in pašnikih.

Dodal je, da osnutki dolgoročnih načrtov ne omejujejo lova na divje prašiče in ohranjajo dosedanjo prakso o neomejenem odvzemu vseh kategorij divjega prašiča. Novi dolgoročni načrti so v fazi osnutkov, prav tako pa še niso bile izvedene njihove javne predstavitve, so sporočili z ministrstva. Podgoršek je poudaril, da je bilo lani skoraj za polovico več odvzema divjadi. "Povečan odvzem je bil tudi zaradi interventnega zakona zaradi preprečevanja okužb z afriško prašičjo kugo," je dejal in dodal, da na škode sicer vpliva več dejavnikov, ne samo povečano število divjadi. Ob tem je poudaril pomembnost prijavljanja škode.

Glede problematike popasenosti zaradi divjadi pa je poudaril, da je v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike predviden poseben ukrep, ki ga bodo kmetje lahko uveljavljali. Po Podgorškovi oceni sicer brez temeljite razprave tudi ne bo večjih sprememb, zato je pomembno, da se zberejo kakovostne povratne informacije in pripombe.

Zavod za gozdove poudarja pomen izvajanja dodatnih monitoringov

V Sloveniji je 15 lovsko-upravljavskih območij, za katera se izdelujejo dolgoročni in letni načrti. Načrte uporabljajo lovske organizacije, ki izvajajo gospodarjenje z divjadjo, izdeluje pa jih zavod za gozdove skupaj z organizacijami, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem. Predlogi načrtov postanejo veljavni, ko jih potrdi vlada. Dolgoročni načrti so strateške narave in predstavljajo splošne usmeritve glede ravnanja z divjadjo v obdobju veljavnosti, so še sporočili z ministrstva.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je na okrogli mizi predstavil sistem lovsko-upravljavskega načrtovanja v Sloveniji ter proces in podlage za njihov sprejem. Kot izhodišča za prihodnost je zavod navedel zmanjšanje oz. zadrževanje številčnosti in omejevanje prostorskega širjenja pri divjem prašiču, pri jelenjadi pa zmanjševanje številčnosti, poudarjeno na območjih neuspešnega naravnega pomlajevanja gozdov in povečanih škod v kmetijstvu. Poudarili pa so tudi pomen izvajanja dodatnih monitoringov kot podlage za oblikovanje prihodnjih ciljev in ukrepov za njihovo uresničitev.