Ministri so v sprejetih sklepih podprli cilj Evropske komisije za vzpostavitev mreže zaščitenih območij. "Ta cilj bodo lahko države članice dosegle samo skupaj, pri čemer bodo morale sodelovati vse, upoštevati pa je treba tudi razmere v posameznih državah," so zapisali pri Svetu EU-ja. Ta mreža bi morala temeljiti na Naturi 2000, članice pa bi določile še dodatna območja, so dodali.

Komisijo so pozvali, da cilje na področju biotske raznovrstnosti vključi v prihodnje zakonodajne predloge. Te cilje pa je treba vpeti tudi na druga področja, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo.

Nemška ministrica Svenja Schulze je ob tem poudarila, da je pandemija covida-19 pokazala temeljni pomen biotske raznovrstnosti za naše zdravje ter gospodarsko in socialno stabilnost. "Biotska raznolikost je naše življenjsko zavarovanje: zagotavlja nam čist zrak in vodo, hrano, gradbeni material in oblačila. Ustvarja delovna mesta. Uničevanje narave prinaša tudi tveganje izbruhov bolezni in pandemij," je povedala nemška ministrica, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja.

Dober status ima le 15 odstotkov naravnih habitatov

Evropska agencija za okolje (EEA) je v ponedeljek sporočila, da je imelo v EU-ju leta 2018 dober status 15 odstotkov vseh naravnih habitatov, 81 odstotkov pa je bilo ocenjenih kot zmerno slabih ali slabih. Poročilo za obdobje 2013–2018 kaže poslabšanje v primerjavi s predhodnim šestletnim obdobjem, ko je bilo v neugodnem stanju 77 odstotkov habitatov.

Okoljske nevladne organizacije so sprejetje strategije pozdravile, a poudarile, da jo je zdaj treba uresničiti. V Svetovnem skladu za naravo (WWF) so opozorili, da so bili že v preteklosti postavljeni ambiciozni cilji. "Vendar je izvedba tista, ki je pogosto žalostno propadla," so dodali.

Ob tem so bili v WWF-ju kritični do ministrov, ker "niso naredili pravega napredka pri evropskem podnebnem zakonu in so ignorirali nedavno podporo Evropskega parlamenta znižanju izpustov toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030".

Pri podnebnih spremembah še vedno neodločno

Iz Sveta EU-ja so sporočili, da so se ministri uskladili o večini predloga evropskega podnebnega zakona, niso pa določili cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Trenutni dogovor predvideva 40-odstotno znižanje, pri čemer Evropska komisija zahteva 55-odstotno, parlament pa 60-odstotno glede na leto 1990.

"Na uri izrednih okoljskih razmer je pet do polnoči, vlade pa še vedno stojijo na mestu," so bili kritični v nevladni organizaciji Greenpeace.