V igri je torej najambicioznejši scenarij, ki je najbolj skladen s podnebnimi cilji, morda pa tudi najbolj ekonomičen. Kot piše v utemeljitvi predlaganega scenarija, je ta najboljši z vidika varovanja okolja, narave in zdravja.

Tako ministrstvo za infrastrukturo kot pisci okoljskega poročila so bili naklonjeni zgodnji letnici, to je tudi scenarij, ki je najugodnejši z vidika podnebnih sprememb, pravi Jernej Stritih, ki je sodeloval pri presoji vplivov na okolje: "S tem so izpusti bistveno manjši tudi od tega, kar so se nazadnje dogovorili voditelji Evropske unije glede povečanih ambicij zmanjševanja izpustov."

Odločitev o izstopu iz premoga je bila v preteklih tednih predmet burne razprave med ministrstvi, iz regije so v želji po ohranitvi delovnih mest prihajali predlogi čim poznejših letnic. Sicer pa gre za vprašanje, ki ni le politično, temveč tudi ekonomsko, opozarja Stritih. "Glavno vprašanje je, kdo bo nosil stroške proizvodnje elektrike v času, ko bodo emisijski kuponi zelo visoki. Že zdaj vemo, da je proizvodnja v Tešu mogoča zaradi tega, ker dobijo poseben prispevek za zanesljivost oskrbe," dodaja.

Že zato je, ne glede na to, ali bo predlagana letnica tudi obveljala, bistveno, da se lokalna skupnost začne čim prej prestrukturirati. Po koncu javne obravnave in vključitve pripomb sledi še ena medresorska uskladitev, strategijo na koncu sprejme vlada, po možnosti pred začetkom predsedovanja Svetu EU-ja.

Tovrstne načrte morajo sicer predložiti tudi druge evropske države, doslej jih je to storilo šest – denimo sosednja Madžarska bo zadnjo premogovno elektrarno zaprla čez štiri leta.

Izredna seja mestnega sveta

V Velenju, kjer ves čas poudarjajo, da je to prenagljeno za ustrezno prestrukturiranje regije, dokumente danes še preučujejo, so pa že napovedali sklic izredne seje mestnega sveta. Samo v Premogovniku je več kot 2.000 zaposlenih, na velenjski občini pa pravijo, da bi zaradi zaprtja takoj potrebovali od 4 do 5 tisoč novih delovnih mest.