Med gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper je bilo od septembra 2021, ko se je začel izkop predorov, na trasi odkritih 72 kraških jam. Najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov na trasi pa so strokovnjaki priča v zadnjem obdobju – desetina doslej odkritih kraških jam je bila namreč po navedbah družbe 2TDK odkrita v zadnjih dveh tednih.

"Trenutna obilica kraških pojavov je tudi posledica prečkanja Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. V nekaterih jamah, odkritih pred kratkim, je precej vode. Pravilo je, da se vodni tokovi ne spreminjajo," so sporočili iz 2TDK-ja.

Kraške pojave po navedbah družbe, ki je investitorka v novo progo med Koprom in Divačo, odkrivajo med izkopom po razstreljevanju, ko se pojavi odprtina in odpre vhod v novo kraško jamo. Takrat obvestijo strokovnjake z Inštituta za raziskovanje krasa, ki jame pregledajo, raziščejo in dokumentirajo.

Po odkritju kraškega pojava se strokovnjaki običajno z vrvno tehniko spustijo v jame, v katerih opravijo vse potrebne meritve. Te posredujejo projektantom, ki predlagajo določene rešitve, te pa mora nato odobriti Zavod RS za varstvo narave. Praviloma jame po dokumentiranju ločijo od predorske cevi z opažem in jih izločijo iz obsega predora.

Pred začetkom izkopavanj napovedali, da bo odkritih okoli sto kraških pojavov

Pred začetkom izkopavanj na trasi drugega tira so strokovnjaki napovedali, da bodo med gradnjo odkrili sto manjših in deset večjih kraških pojavov. "Do zdaj so napovedi očitno precej točne," so zapisali v družbi. O kraških jamah so izvajalci gradbenih del sicer do določene mere obveščeni vnaprej, saj je mogoče z geofizikalnimi raziskavami morebitni kraški pojav zaznati še pred izkopom.

Vzdolž celotne dolžine izkopa predorov Lokev in Beka namreč izdelujejo sto metrov dolge horizontalne vrtine. Z oddajno radijsko anteno georadarja v hribino pošiljajo radarske pulze, ki se ob prehodu ovire z drugačnimi električnimi lastnostmi odbijejo in vrnejo k sprejemni anteni. Tako je mogoče zaznati anomalije v zgradbi hribine, ki lahko pomenijo morebiten kraški pojav.

Z raziskavami določijo geometrijo kraških pojavov, njihovo lego glede na predor, potencialno vodonosnost in druge značilnosti.