Čiščenje lesne biomase si je ogledal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič. V izjavi za novinarje v Kostanjevici na Krasu je opozoril, da jo je treba odstraniti čim prej, saj se hitro suši in lahko predstavlja nova žarišča za požar.

Do 1. oktobra bo po Krajčičevih besedah izdelan sanacijski načrt za obnovo gozda po katastrofalnem požaru. K njegovi pripravi so že pristopili zavod za gozdove in preostala gozdarska stroka, z letalskimi posnetki visoke ločljivosti pa pomaga Slovenska vojska. Državni sekretar je zagotovil, da bo osnutek sanacijskega načrta predstavljen tudi javnosti.

V okviru postopka odstranjevanja lesne biomase nameravajo medtem les sortirati na lesni sortiment vrednejših hlodov in na manj vreden les, ki bo namenjen sekancem. Družba Slovenski državni gozdovi kot upravljavec državnih gozdov bo nato les prodala in izkupiček namenila prizadetim zasebnim lastnikom.

Lastniki imajo za odstranitev lesa čas do 8. avgusta

Les lahko v lastni režiji odstranijo tudi zasebni lastniki gozdov na območju. Za to imajo čas do 8. avgusta. Če do takrat tega ne bodo storili, bodo to namesto njih naredil upravljavec državnih gozdov. Po informacijah območne enote Zavoda za gozdove Sežana se je do zdaj približno 35 zasebnih lastnikov zemljišč odločilo, da bodo lesno biomaso odstranili sami.

Direktor sektorja za gozdarstvo v podjetju Slovenski državni gozdovi Miha Zupančič je povedal, da bodo izkupiček od prodaje lesa lastnikom nakazali v skladu z razdelilnikom, ki ga pripravlja zavod za gozdove. Za odstranjevanje lesne biomase so aktivirali sodelavce iz vse Slovenije, Zupančič zato ocenjuje, da bo ves les spravljen do 20. avgusta, ki ga je kot rok z uredbo določil poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kakšna je škoda v gozdovih po največjem požaru v zgodovini Slovenije, Krajčič še ni mogel oceniti, je pa ta po njegovem prepričanju velika. Zavod za gozdove je že začel ocenjevanje, ki bo trajalo do 31. avgusta, je danes sporočila Uprava RS za zaščito in reševanje.

Po prvih ocenah je bilo uničenih okoli 3600 hektarjev gozdov in drugih zemljišč. Pogoreli so predvsem borovi gozdovi, nekaj med njimi je tudi različnih listavcev. Med posekanimi drevesi je tako veliko črnega bora, ki je zaradi visoke vsebnosti smole kot sekanec neprimeren za domača ognjišča, saj lahko onesnaži dimnike in celo zaneti dimniški požar.