V eni uri človeštvo odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk. Plastične vrečke v Sloveniji največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, opozarjajo okoljevarstveniki pred prihajajočo akcijo Vrečka na vrečko, s katero bodo med 19. in 27. novembrom zaznamovali evropski teden zmanjševanja odpadkov.

Z odpadki ne znamo ravnati trajnostno
Polonca Štritof iz društva Ekologi brez meja opozarja, da se je količina komunalnih odpadkov v zadnjih 40 letih podvojila in da potrošniška družba z njimi še vedno ne zna ravnati trajnostno. Posebno problematiko pri tem predstavljajo morski odpadki. V slovenskem morju tako v 90 odstotkih plava plastika, od tega je po besedah predstavnica društva Eco Vitae Erike Jež 23 odstotkov predstavljajo plastenke, 16 odstotkov pa plastične vrečke.

Ta plastika ogroža življenje živali, ki jo večkrat zamenjajo za hrano ali se vanjo zapletejo, negativne pa so tudi njene posledice za ekosistem, saj se plastika v resnici nikoli ne razkroji, temveč le razpade na mikrodelce in tako najde tudi pot v človeško telo in ozračje.

Še vedno ni sistemskih rešitev
"Sistemske spremembe na področju omejevanja porabe plastičnih vrečk v Sloveniji še vedno niso sprejete in tudi če bi bile, te navadno nimajo hitrih učinkov - zato so toliko pomembnejše ozaveščevalne kampanje, ki kontinuirano opozarjajo na naraščajoče količine plastike, ki jo proizvaja in odvrže človeštvo v škodo okolju. Zato tudi nadaljujemo projekt Vrečka na vrečko. Ukrepati je treba zdaj in vsakdo z malimi spremembami svojih navad lahko prispeva svoj del," pa pravi vodja projekta Urša Dolinšek.