Kraljica Roga raste globoko v kočevskih gozdovih. To mogočno drevo je pognalo iz semena v času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko in ko je v naši soseščini živel in ustvarjal Leonardo da Vinci. "Rasti je začela pred približno petsto leti. V višino ima 55 metrov in premer 1,65 metra," opiše revirni gozdar v Kočevskem rogu Bojan Knavs.

Štirje so premalo, da bi lahko objeli mogočno in še vedno zelo zdravo drevo.

"Drevesa so najstarejši prebivalci našega planeta. Že če to razumemo, je prav, da se počutimo velike kot palčki. Te izjemnosti, predvsem pa spominov, ki jih tako drevo nosi v sebi, človek nikoli ne bo mogel imeti," razmišlja Tina Kotnik, vodja enote Kočevje Zavoda za gozdove Slovenije.

Le nekaj kilometrov stran raste še ena velikanka. Približno tri stoletja stara Črmošnjiška jelka, ki je zaradi ugodnejših pogojev za rast celo debelejša od Kraljice Roga.

Jelka je eno od zimzelenih dreves, ki okrašeno v tem prazničnem času simbolizira potovanje k svetlobi. "Drevesa poosebljajo čas, neminljivost – rojstvo, življenje in smrt," doda Tina Kotnik.

Obe naši najmogočnejši jelki sta vitalni in zdravi. A tudi ko bosta sklenili svojo dolgo večstoletno življenjsko pot, to ne bo konec, saj bosta nato še stoletje in več energija za novo porajajoče življenje v Kočevskem rogu.