Svetovni dan voda, ki poteka pod geslom Ne uničujmo voda, letos poudarja ponovno uporabo in poziva k zmanjšanju količine odpadnih voda. Več kot 80 odstotkov odpadnih voda, ki jih ustvarimo, namreč še vedno ostane neočiščenih ali jih ne uporabijo znova, kar je izgubljena priložnost. Odpadne vode bi lahko namreč z že zdaj dostopnimi postopki toliko očistili, da bi bile primerne za vse vrste uporabe.

"Ponovna uporaba vode je aktualna predvsem v industrijskih objektih, kjer z ustreznimi postopki predčiščenja del čiščene vode vrnejo v svoje tehnološke postopke. Tako zmanjšajo odvzem pitne vode in posledično odvajajo manj obremenjene odpadne vode v kanalizacijsko omrežje. Čiščena voda iz komunalnih čistilnih naprav vsebuje hranila, kot sta dušik in fosfor, zato bi se taka odpadna voda lahko uporabila za zalivanje vrtov," je poudarila predsednica Slovenskega društva za zaščito voda Marjetka Levstek.

Poleg tega lahko iz odpadne vode s toplotnimi izmenjevalci prevzamemo nekaj toplotne energije, v komunalni odpadni vodi pa je veliko celuloze, ki jo lahko v čistilnih napravah izločijo in uporabijo za druge namene. Tudi v prehrambni industriji bi lahko s premišljenimi postopki ločevanja iz vode izločili koncentrirane organske snovi, ki predstavljajo surovino za prehrano živali ali koncentrat za proizvodnjo bioplina, še naštevajo v društvu.

Slovenija vsako leto prečisti več odpadne vode
Ob tem je Levstkova opozorila, da čeprav čistilna naprava odpadno vodo prečisti do stopnje, ki je kar najmanj obremenjujoča in škodljiva za okolje in naravo, v čiščeni vodi še vedno ostajajo mikroonesnaževala (težke kovine, mikroplastika, hormonski motilci, ostanki zdravilnih učinkovin), ki jih čistilna naprava z biološkimi postopki ni uspela odstraniti (vsaj ne v zadovoljivi meri) in se lahko zopet pojavijo v naših virih pitne vode ali ostanejo vezani na usedlo blato čistilnih naprav.

Predsednik mednarodne nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard ob tem dodaja, da bi količino odpadne vode lahko zmanjšali "z zaprtimi tokokrogi, tako da se voda spet vrne v sistem, ne pa da se jo odvaja v kanalizacijo oziroma vodne vire".

Slovenija je sicer na dobri poti, saj vsako leto prečisti več odpadne vode, zato so "vodna telesa zdaj manj onesnažena, kot so bila pred leti". Ob tem poudarja, da so vse večje aglomeracije že povezane s kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami, ki odpadne vode prečistijo pred izpustom v okolje, še veliko dela pa je na področju "razpršene gradnje": vsi individualni objekti morajo do leta 2021 greznice zamenjati za male čistilne naprave ali nepretočne greznice.

Pomanjkljiv nadzor nad gradnjo greznic
V Sloveniji je po podatkih, ki jih je lani objavila Agencija za okolje (Arso), delež priključkov na komunalne in skupne čistilne naprave v letu 2014 znašal 58 odstotkov, kar pomeni, da slaba polovica prebivalstva še vedno uporablja greznice. Levstkova pravi, da greznice, če bi bile narejene po nemških predpisih, to je triprekatna in vodotesna greznica volumna okoli 20m³, ne bi predstavljale tako rekoč nobenega problema. "Iztoke takšnih greznic bi morali le ustrezno nadgraditi s sistemom filtracije ali infiltracije."

Ker pa pri nas gradnje greznic ni nihče nadziral, voda iz njih pogosto prenika kar v okolje. "Še vedno mi v ušesih zveni izjava občana s kraškega območja, da imajo tako dobro delujočo greznico, da je že 15 let ni bilo treba izprazniti. Tako nam je lahko hitro jasno, zakaj je pitna voda na kraškem področju tolikokrat fekalno onesnažena. Rok za zamenjavo teh minigreznic pa je – in to ne v našo občo korist - podaljšan do leta 2021," je povedala Levstkova.

Pomanjkljiv nadzor greznic izpostavlja tudi Bernard, ki pravi, da "greznice pogosto niso vodotesne, zato snovi pronicajo v podtalnico in naprej v vodna zajetja."

Veste, kaj spada v kanalizacijske odtoke?
Slovenijo veliko dela čaka tudi na področju osveščanja gospodinjstev, ki še vedno ne vedo, kaj spada v kanalizacijske odtoke. "Večina prebivalcev straniščno školjko še vedno vidi kot hiter način odvajanja ne samo tekočih, temveč tudi trdnih odpadkov," pravi Levstkova. V straniščni školjki se tako še vedno izredno pogosto znajdejo ostanki hrane, sanitarni odpadki, tkanine, farmacevtski odpadki, agresivna čistila, ostanki barv, v straniščno školjko pa se še vedno preveč pogosto zliva odpadno jedilno olje. Slednje v kanalizaciji povzroča težave pri odvajanju odpadne vode, zahtevnejši pa so tudi postopki čiščenja odpadne vode v čistilnih napravah.

Z Levstkovo se strinja tudi Bernard, ki pravi, da "država očitno premalo informira prebivalce, kaj je odpadek, ki sodi v kanalizacijo, in kaj je tisti odpadek, ki sodi na deponije".

Ravno zaradi tega, da bi ljudje spoznali, da v straniščno školjko ne sodi kar vse, so v ljubljanskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija začeli s kampanjo Stranišče ni smetišče, s katero želijo prebivalce spodbuditi k odgovornejšemu vedenju in zmanjšati količine odpadkov v kanalizacijskih odtokih. Pred ljubljansko mestno hišo so postavili inštalacijo, ki prikazujejo tiste odpadke, ki najpogosteje pristanejo v kanalizaciji, čeprav tja ne sodijo.