Nekdanja Jugoslavija je hotela Vipavsko dolino spremeniti v neke vrste cvetoči vrt pridelovanja sadja in zelenjave. V ta namen je nameravala zgraditi pet vodnih zadrževalnikov. Zgrajen je bil le Vogršček, dokončan leta 1989. Dolgo je brez večjih posebnosti zagotavljal vodo za razvejan, pravzaprav največji namakalni sistem v državi, prav tako poimenovan Vogršček. Leta 2007 pa so pod pregrado opazili slabo znamenje: moker madež, ki je nakazoval poškodbo znotraj jezu. Od takrat je minilo deset let, menjala se je kopica pristojnih ministrov, napisanih je bilo veliko študij. Izid pa je znan: največji namakalni sistem v državi deluje nezanesljivo in zataji, ko ga kmetje najbolj potrebujejo; sam zadrževalnik je v vse slabšem stanju in potreben popravil; voda pa je celo onesnažena s fekalijami.

Ali namakanje ali konec pridobitnega kmetijstva
Alternative kmetijstvo v Vipavski dolini pravzaprav nima. Ali se lahko obširne površine sadja, zelenjave in žit namakajo in škropijo z vodo iz Vogrščka - ali pa nasade požagajo in traktorje odprodajo. Brez namakanja namreč ni mogoča tržno upravičena pridelava sadja in zelenjave - zaradi značilnosti podnebja. V podjetju Hidrotehnik, ki upravlja zadrževalnik, so denimo zapisali: "Vprašanje smiselnosti sanacije zadrževalnika Vogršček je vprašanje smiselnosti ohranitve kmetijstva na tem področju." Potreba se bo skozi leta le še stopnjevala zaradi podnebnih sprememb. Leta so vse bolj vroča, kažejo zbirni podatki Nase, lansko leto je bilo najtoplejše, odkar sistematično merijo temperaturo; rekordni sta bili tudi poprejšnji leti 2015 in 2014. Poleg tega so skrajni vremenski pojavi, kot so pozebe in suše, vse pogostejši in manj predvidljivi. Lanska zmrzal je bila za sadjarstvo katastrofalna, suša leta 2012 rekordna za 50 let. Škoda zaradi suše je bila takšna, da je presegla ceno za opremljanje dodatnih površin z namakalnimi sistemi.
Za lajšanje obeh nevšečnosti pride prav Vogrščkova voda. V suši z zalivanjem; pri slani, ki prizadene cvetove, pa s pravočasnim škropljenjem, ki ustvarja ledeno zaščitno izolacijo.
Hladna in umazana voda v ceveh
Na vse to kmetje opozarjajo že dolgo in država je v zadnjih 10 letih za sanacijo tudi marsikaj storila. A ker je stanje vse slabše, očitno ne dovolj. Po velikem mokrem madežu leta 2007, ki je nakazoval na večje puščanje pregrade, so hitro - že leta 2008 - izvedli prvo interventno sanacijo. Takrat so odpovedale cevi, ki vodijo od zajema vode do začetka samega namakalnega sistema, je razvidno iz navedb takratnega okoljskega ministra. Zaplet so rešili tako, da so zajem namakalne vode, ki je bil prej blizu gladine jezera, premaknili na talni izpust zadrževalnika.
Tako je nastala nova težava, ki se vleče še do današnjika: pri dnu zajeta voda je mrzla in polna mulja. Nečistoča maši cevi po Vipavski dolini in povzroča škodo, pa še sadje je po škropljenju s takšno vodo umazano, potrebno pranja z dražjo, pitno vodo iz vodovoda. Iz tega obdobja izhaja še ena kronična težava: prenizek tlak v namakalnem sistemu, ki je posledica zapovedane manjše količine vode v jezeru. Zaradi napak na zadrževalniku so znižali obratovalno gladino za sedem metrov: z 98,8 metra na 92 metrov.

Opravili najnujnejša vzdrževalna dela
Leta so minevala in 2012 so kmetje dočakali prve večje spremembe. Na pregradi so se pojavili gradbeni stroji, v vodo so šli potapljači, zajezitev je bila izpraznjena do najnižje mogoče točke, še ne preveč škodljive za tamkajšnji biotop. Sanirali so podor na levem bregu, pregledali hidromehansko opremo in druge naprave in izvedli remont ventilov na talnem izpustu. A to so bila nujna vzdrževalna dela s ceno 360 tisoč evrov. Celotna sanacija bi morala biti najmanj desetkrat dražja. Takrat je bila ocenjena na 2,7 milijona evrov, zgodila pa naj bi se ob letu osorej.
Toda 2013 se ni zgodilo nič. Minilo je 2014, pa 2015, zadnje mesece so strgali tudi s koledarja 2016.

Zaudarjalo po gnilih jajcih
Vmes je kmete udarila še popolna prepoved zalivanja iz nekega drugega razloga. Voda je smrdela huje kot gnojevka, po zalivanju je zaudarjalo po gnilih jajcih, je za TV Slovenija povedal eden izmed uporabnikov sistema. Analiza je pokazala, da je akumulacijsko jezero onesnaženo z bakterijami fekalnega izvora in okoljska inšpekcija je prepovedala oroševanje celih rastlin. Takrat je kmetom prekipelo: za nedelovanje plačujejo po 65 evrov na hektar, površine pa ostajajo suhe. Okoli 500 se jih je povezalo v Civilno pobudo za Vogršček in od države zahtevalo časovno oprijemljive rešitve. "Če ne bo šlo drugače, bomo pač šli h gospodu Dejanu Židanu na vrata z nekaj kantami smrdljive vode iz Vogrščka," je napovedal uporabnik namakalnega sistema, mirenski sadjar Mitja Majcen. Ob takšnem razvoju dogodkov je namreč celotna namakalna sezona za letošnje leto (2017) ogrožena.
Ministrstvo: Začetek del še letos
A z ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za sam zadrževalnik, so nam odgovorili, da spremembe prihajajo. Prav konec prejšnjega meseca so namreč dokončali idejno zasnovo za sanacijo pregrade s pripadajočimi ukrepi. Ta predvideva celovito sanacijo; torej ločene cevi za talni izpust in za navezavo na namakalni sistem, kar bi vanj končno jelo dovajati toplejši in čistejši H₂O. Ena izmed variant predvideva celo izdelavo predora na levem bregu pregrade, kjer naj bi te cevi potekale.

Idejno zasnovo bodo zdaj revidirali, izbrali varianto rešitve in izdelali projekt za izdajo gradbenega dovoljenja zanjo, so za MMC pojasnili na ministrstvu. To naj bi se zgodilo do konca junija. "Začetek gradnje se predvideva po uspešno oddanem delu javnega razpisa, predvidoma jeseni 2017," so zapisali. Torej, sanacija Vogrščka še letos.

A zanesljivost te napovedi zmanjšuje vprašanje finančne konstrukcije.

Sprva so zanjo predvidevali 2,6 milijona evrov, številka je skozi čas zrasla na štiri milijone, danes pa je popolna neznanka. Prav tako viri financiranja. Ministrstvo bo ceno oznanilo predvidoma takrat, ko bo na podlagi izdelane investicijske dokumentacije izbrana različica izvedbe, istočasno bo izbralo tudi vire financiranja. Prav pomanjkanje denarja naj bi bilo v preteklih letih razlog za številne zamude.
Izmet fekalij ostaja
Ministrstvo za okolje in prostor poudarja, da s sanacijo pregrade še ne bo rešeno vprašanje onesnaženosti z nevarnimi bakterijami. Te prihajajo od drugod. "Prisotnost tovrstnih bakterij je najverjetneje posledica neurejenega stanja na vodozbirnem območju zadrževalnika," so ocenili na ministrstvu. Kot najverjetnejši vzrok so izpostavili zalivanje okoliških kmetijskih površin z gnojnico in način gnojenja s hlevskim gnojem, pa tudi neurejen odvod fekalnih voda na širšem področju Vitovelj. Tam je rok za opremljenost območja z javno kanalizacijo z zagotovljenim sekundarnim čiščenjem odpadne vode potekel že leta 2015. Še ena težava, ki za ureditev zahteva čas.
Sploh ob tem, da država še ne ve, kdo je dejansko pristojen za zagotavljanje kakovosti vode v zadrževalniku.