V največji meri pa so bila urbanizirana tla boljše kakovosti, ki jih je sicer v Sloveniji manj kot tal drugih kakovosti. Analiza strukturnih sprememb kmetijskih zemljišč je pokazala, da se je v obdobju med letoma 2002 in 2007 zmanjšal predvsem obseg njiv in vrtov, in sicer za 35.035 hektarov.

Njive in vrtovi so namreč prešli predvsem v travniške površine, pozidanih pa je bilo šest odstotkov njiv in vrtov, je pokazalo revizijsko poročilo o uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, ki ga je objavilo Računsko sodišče.

V letu 1993 so bili v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in pozneje s programom reforme kmetijske politike 1999-2002 začrtani cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Slovenijo.

Kot pojasnjuje Računsko sodišče, pa po tem obdobju nacionalnega programa, ki bi začrtal razvoj kmetijstva in določil cilje na strateški ravni, ni bilo.

Iz državnega razvojnega načrta Slovenije za obdobje 2007-2013 je razvidno, da je pridelava varne in kakovostne hrane neposredno odvisna od kmetijske zemlje, zato je treba ohraniti ta proizvodni potencial kmetijstva. Pri doseganju trajnostnega razvoja podeželja je treba upoštevati cilj ohranjanja in izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti ter varovanje kmetijskih zemljišč.

Urbanizacija dokončno uničuje
Zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč in njihovega spreminjanja v gozdne površine se lahko obseg teh zemljišč zmanjšuje, a zaraščene ali gozdne površine je mogoče z določenimi stroški urediti nazaj v kmetijska zemljišča.

Drugače je z urbanizacijo, zaradi katere se lahko obseg kmetijskih zemljišč prav tako zmanjšuje. Urbanizacija namreč tla kot naravni vir, ki omogoča pridelavo hrane, dokončno uniči. Zato je toliko pomembneje pretehtati, katera zemljišča in koliko zemljišč naj se urbanizira, opozarjajo na Računskem sodišču.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je ob predstavitvi revizijskega poročila v torek sicer izpostavil pomanjkljivosti pri postopkih prostorskega naročanja. Opozoril je na prepozno izdajanje smernic in mnenj pristojnega ministrstva ter neukrepanje v primerih, ko občine smernic in mnenj niso upoštevale, obenem pa je izpostavil, da ni enotnih meril za ocenjevanje sprejemljivosti vplivov posegov v prostor na kmetijska zemljišča in ukrepov za omilitev teh vplivov.