Ob tem so izpostavili, da tudi evidence teh zemljišč niso ne točne ne popolne, cilji varovanja niso določeni, nadzor pa je pomanjkljiv.

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je poudaril, da so kmetijska zemljišča, zlasti najboljša, nenadomestljiv vir, in ob tem navedel podatek stroke, da je za vzpostavitev enega centimetra najboljše kmetijske zemlje potrebnih 500 let.

Slovenija je izgubljala 10 ha zemlje na dan
Slovenija je po Šoltesovih besedah od leta 2000 do leta 2010 izgubila 37.989 hektarjev vseh kmetijskih zemljišč kmetijskih gospodarstev oz. 10 hektarjev na dan. Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi pa se je zmanjšal za skoraj 19.000 hektarjev oz. pet hektarjev na dan.

Tako je imela Slovenija leta 2007 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat 2.447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, v EU-ju pa je ta povprečno znašal 3.469 kvadratnih metrov na prebivalca.

Razlika je bila še večja glede obsega njiv in vrtov, ki v Sloveniji znaša 866 kvadratnih metrov na prebivalca, povprečje EU-ja pa je znašalo nekaj več kot 2.000 kvadratnih metrov na prebivalca.

Kmetijsko ministrstvo brez podatkov o kmetijskih zemljiščih
Čeprav je bil pojem kmetijskih zemljišč jasno opredeljen v predpisih in so bila kmetijska zemljišča v občinskih prostorskih načrtih razvrščena na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, niti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niti ministrstvo za okolje in prostor v letu 2010 nista imeli podatkov o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jih država varovala za namene samooskrbe, je razkrila revizija.

Omenjeni podatki so bili dostopni le v prostorskih aktih na vsaki izmed 210 občin. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, tudi ni opredelil pojma varstva oziroma varovanja kmetijskih zemljišč, temveč je določal le nekatere ukrepe, ki naj bi k temu pripomogli.

Zakon o prostorskem načrtovanju pa je omogočal širjenje naselij na kmetijska zemljišča v postopkih prostorskega načrtovanja z določenimi omejitvami.

Brez ciljev na področju samooskrbe
Prav tako niso bili določeni cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Slovenijo v letu 2010 in tudi ni bilo opredeljeno, koliko kmetijskih zemljišč in kakšnih bi potrebovali, da bi dosegli želeno stopnjo samooskrbe in zagotovili prehransko varnost prebivalcev.

Evidence o kmetijskih zemljiščih so vodili kmetijsko ministrstvo, Geodetska uprava RS in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nobena izmed evidenc pa ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi določenih razlogov, na primer pozidave, zaraščanja in podobno, je še pokazala revizija.