Številne slovenske organizacije in podjetja zato že več let opozarjajo, da je stanje slovenske prašičereje katastrofalno. Obseg vzreje prašičev se je tako od leta 2003 več kot prepolovil. Konzorcij Ohranimo prašičerejo Slovenije pa opozarja, da je samooskrba v letu 2011 zagotovo padla pod 35 odstotkov.

Nazadovanje slovenske prašičereje je opazilo tudi kmetijsko ministrstvo, ki ugotavlja, da Slovenija postaja vedno večji uvoznik prašičjega mesa. Ministrstvo kot poglavitni razlog za padec navaja nizko konkurenčnost, slabšo produktivnost, velikost posameznih rej in stanovsko nepovezanost slovenske prašičereje.

Za prašičerejo sicer veljajo nihanja cen v štiriletnih ciklih, ugotavlja študija cen prašičjega mesa, ki jo je za Državni zbor pripravil Igor Zobavnik. Prav tako pa se v posameznem letu cene sezonsko gibljejo in vrhunec dosegajo poleti. V letu 2012 so tako povprečne cene prašičjega mesa dosegle najvišjo vrednost od septembra leta 2008, ko se je gibanje cen obrnilo navzdol.

Slovenska prašičereja je še v letu 2005 zadržala višje cene od povprečja Evropske unije, preden so se leta 2008 slovenske cene uskladile s povprečjem EU-ja. Že leto pozneje pa so tržne cene slovenske prašičereje padle pod povprečje EU-ja, kjer ostajajo še danes. V tem obdobju so tržne cene najbolj narasle v Nemčiji, ki je imela še leta 2005 nižje cene od slovenskih, v letu 2012, pa so nemške tržne cene nad povprečjem EU-ja.

A naraščanje cen ni prineslo večje donosnosti prašičereje, saj rast cen ni dohajala inflacije, kar velja zlasti za Slovenijo. Prav tako pa evropske rejce pesti tudi rast stroškov proizvodnje. Posamezne države so sicer od leta 2008 uspele znižati te stroške, pri čemer pa so bili kljub zniževanju stroški proizvodnje prašičjega mesa v Sloveniji leta 2010 višji kot v Nemčiji, ki ima znotraj EU-ja daleč najvišji obseg prašičereje.

V Evropski uniji prašičereja že več let presega porabo svinjskega mesa, tako da je Evropska unija kot celota pomembna izvoznica prašičjega mesa, saj ima v svetovnem izvozu četrtinski delež. Toda po drugi strani donosnost evropske prašičereje ne sledi svetovnemu gibanju cen, saj se proizvodni stroški prašičereje povečujejo nesorazmerno glede na tržne cene.

Na proizvodne cene prašičjega mesa v Evropi najbolj vplivajo cene krme, ki danes predstavljajo skoraj 70 odstotkov vseh stroškov vzreje, saj v EU-ju velja prepoved gensko spremenjenih živil, tako da morajo vzreditelji posegati po dražji krmi. Prihodnje leto pa bodo vzreditelji imeli dodatne stroške, saj bo začela veljati direktiva, ki zahteva izboljšanje bivalnih pogojev za prašiče v reji.

L. L.