Ti bodo morali kupovati dražje živilske izdelke, kar bo v zdajšnjih kriznih razmerah še dodatno obremenilo gospodinjske proračune. Tisti na drugi strani agroživilske verige, pridelovalci hrane in živinorejci, pa od dražjih prehranskih izdelkov ne bodo imeli bistvene koristi.

Suša, ki je prizadela največji pridelovalki koruze in pšenice, ZDA in Rusijo, je povzročila, da so cene na pariški borzi izjemno povzpele. Toda nekateri poznavalci opozarjajo, da gre v ozadju tudi za velike špekulacije, na račun katerih bi nekateri radi dobro zaslužili. Ena izmed večjih svetovnih bank, britanska banka Barclays, se prav zdaj otepa obtožb, da je njena investicijska podružnica Barclays Capital na račun špekulacij na prehranskih trgih v dveh letih zaslužila skoraj 670 milijonov evrov.

"Rast cen krojijo tudi razni borzni špekulanti, banke in finančni investitorji. Na tem področju se EU in preostali svet še vedno ne znata odzvati," pravi nekdanji kmetijski minister Dejan Židan. "Največje žrtve rasti cen smo potrošniki. Največji profiterji so seveda trgovski sistemi. Njim takšno stanje, kot je, z visokimi cenami, ugaja. Marž nimajo vgrajene v nekem absolutnem številu, temveč v odstotkih. Tako na koncu največ pridobijo. V najslabšem položaju so živinorejci, ki v veliki meri dokupujejo krmo. Cena krme je narasla, saj je denimo cena soje kot vira beljakovin skoraj še enkrat višja kot pred enim letom. Prav tako naraščajo cene koruze in pšenice, ki je osnova vse preostale hrane," dodaja Židan. Hkrati tudi opozarja, da naši kmetje pri prodaji goveje živine iztržijo manj kot nemški ali avstrijski kmetje. Zato je posledično naše meso cenejše v trgovinah in dosega 80 odstotkov povprečne cene v EU-ju. Toda cene hrane bodo po njegovem mnenju počasi naraščale.

Nezadovoljni kmetje
Visoke borzne cene pšenice in koruze na drugi strani ne vplivajo na zaslužek slovenskih kmetov, saj naj bi bile cene pšenice letos celo nižje kot lani. Največje dobičke pa naj bi imeli tako trgovci kot predelovalna industrija. "Zdaj ugotavljam, da nas naša predelovalna industrija s svojim manipuliranjem enostavno zavaja, ko trdi, da kmetje ne moremo dobiti večje cene, ker trgovina ne pusti oziroma ima velike marže. Še zmeraj smo nekonkurenčni, še zmeraj smo v Sloveniji predragi. Pa še en dodatek: cena slovenske pšenice je v letošnjem letu za 8,5 % cenejša kot lani. In če je kodeks podpisan, potem ni razloga, da bi se lahko podražil kruh v enem letu. Pridelali smo je 150 tisoč ton in jo imamo za vse leto," je na skupni seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo in gospodarstvo na sejmu Agra, ki je konec avgusta potekal v Gornji Radgoni, povedal predstavnik sindikata kmetov Franc Kučan.

Med različnimi členi slovenske agroživilske verige je bil podpisan kodeks dobrih poslovnih praks, vendar so kmetje z njim nezadovoljni, saj naj bi bili njihovi prihodki nesorazmerni s prihodki tako predelovalcev hrane kot seveda trgovcev. Prav slednji naj bi imeli v primerjavi z drugimi trgi Evropske unije največje trgovske marže. Agrarni in drugi ekonomisti, ki sodelujejo v raziskovalnem programu Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, so na sejmu v Gornji Radgoni predstavili svoje prve ugotovitve. Tako so bile po podatkih Eurostata za leto 2009 marže slovenskih trgovcev na drobno v povprečju za 30 odstotkov višje od povprečja EU-ja.

Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije pa je v okviru omenjenega programa predstavila cenovna gibanja v agroživilski verigi glede na razpoložljive vire podatkov. Rezultati analize cen v verigah so pokazali, da se spremembe cen kmetijskih proizvodov bolj ali manj neposredno prenašajo v naslednjih členih verige. Odziv drobnoprodajnih cen na rast kmetijskih cen pa je po navadi precej hitrejši od odziva na njihovo zniževanje. Na daljše obdobje pa je rast drobnoprodajnih cen praviloma večja od rasti cen kmetijskih proizvodov, poroča STA.

Hrana po Evropi se ne draži tako kot v Sloveniji
"Vzrok tudi ni v dvigu cen domačih surovin, ampak verjetno v nekonkurenčnosti živilskopredelovalne industrije in v tem, da imajo mesarji še neki manevrski prostor do cen, ki so v okoliški regiji, torej v Italiji, Madžarski in Avstriji. Zagotovo pa to še nima nobene zveze s sušo ne s težavami svetovnega kmetijstva," je v oddaji 24UR Zvečer povedal Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani in dodal, da razlogov za zvišanje cen v Sloveniji ne gre iskati v dvigih cen po Evropi, ker so pač v večini držav Evrope cena mesa stabilne. Po njegovem mnenju želi živilskopredelovalna industrija z medijskim pritiskom vplivati na trgovce, da bi lahko dvignili cene. "Pravzaprav se pogajajo čez javnost s trgovci, da bi lahko dvigali cene. Dvigi pa so enormni, tako rekoč nepredstavljivi," je povedal Erjavec.

Nekateri slovenski predelovalci mesa so napovedali, da bodo svinjsko meso podražili tudi do 25 odstotkov, goveje meso do 15 odstotkov, cene izdelkov iz mesa pa naj bi se povečale za od deset do 15 odstotkov. Za približno enak odstotek naj bi se podražila tudi perutnina. Za nekaj odstotkov pa naj bi se podražili kruh in drugi pekovski izdelki.

Največji slovenski trgovci so glede dviga maloprodajnih cen še skrivnostni, vendar so povedali, da se nameravajo o morebitnih višjih cenah pogajati z dobavitelji. Na višje cene pa se bodo vsekakor odzvali s podražitvami, ki jih bodo najbolj občutili kupci. Ob napovedanih podražitvah je najbolj zgovoren podatek, ki ga je po poročanju STA-ja objavil Spar, da so napovedi zvišanja nabavnih cen prejeli predvsem od domačih pridelovalcev, iz tujine pa še ni bilo konkretnih napovedi dviga cen, razen za sveže meso.

Podražitve bodo vplivale tudi življenjsko raven prebivalstva
V Sloveniji kot drugod po razvitem svetu hrana ne predstavlja tolikšnega stroška kot denimo v državah v razvoju. Statistiki so izračunali, da slovenska gospodinjstva za hrano v povprečju namenjajo zgolj 12,3 odstotka svojih izdatkov. Toda ta odstotek v siromašnejših gospodinjstvih strmo narašča in predstavlja tudi že več kot četrtino. Vseeno pa izdatki za hrano še vedno niso tako visoki kot v manj razvitih deželah, kjer predstavljajo več kot petdeset odstotkov izdatkov. Prav enormno višanje cen hrane, predvsem žit, je tudi povzročilo nedavne revolucije v arabskem svetu. Revolucij na naših prostorih ne gre pričakovati, vsekakor pa so podražitve nov razlog za ne preveč radostno razpoloženje med prebivalstvom.

Trenutek za razmislek o trgovcih
"Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo zagotovo presenečeni nad podražitvami in nad zelo visokimi odstotki podražitev, ki so se že zgodile in ki jih ponudniki najavljajo v septembru. Menimo, da je nesprejemljivo, da se podražitve surovin v celoti prevalijo na pleča potrošnikov, ki morajo preživeti z vedno bolj omejenimi sredstvi, saj se plače znižujejo, narašča število brezposelnih ... Tako občutne in tako številne podražitve bodo zagotovo še dodatno znižale kupno moč slovenskega potrošnika, zato ocenjujemo, da so tovrstne podražitve za ponudnike lahko zelo kratkovidne," pravi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin in dodaja: "Prepričani smo, da ne bodo dražili vsi ponudniki v enakem obsegu. Višje cene bodo navsezadnje lahko za določenega trgovca, rejca ali prehransko industrijo pomenile znižanje tržnega deleža, saj bodo potrošniki poiskali ugodnejšega ponudnika."

Kutinova tudi opozarja, da so glede na dostopne podatke o višini trgovskih marž zaslužki trgovcev še vedno precejšnji ter da obstaja manevrski prostor za blaženje obstoječih in napovedanih podražitev. Te pa so po mnenju Kutinove mogoče tudi priložnost, da kupci razmislijo o zvestobi izbranemu trgovcu.

Gregor Cerar