Nemogoče je napovedati, kdaj bomo na trgovskih policah na cenah hrane v Sloveniji začutili posledice slabe letine na svetovnih trgih. V svetu sta dve žarišči, ki bosta vplivali na podražitve.

"ZDA so največji izvoznik koruze in letos polovico zasejanih površin označujejo kot izrazito slabo letino. Pričakovati je, da bo za svetovne trge na razpolago okoli 25 odstotkov manj količin, kar pomeni velike pritiske na ceno. Poleg tega je letošnja poraba v ZDA za proizvodnjo biogoriv ponovno napovedana na rekordni ravni," pojasnjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Ko se draži koruza, se draži vse navzdol - predvsem v živinoreji, perutnini, prašičereji -, pojavljajo pa se še posredni vplivi, saj se podražitev prenese tudi na sladkor.

Drugo veliko žarišče pa je po njegovih besedah črnomorski bazen - nekdanja Sovjetska zveza, predvsem Rusija, Ukrajina, tudi Kazahstan, ki so velike izvoznice pšenice na svetovni trg.

"Tam letos govorijo o stoletnem vročinskem valu, katerega posledica je suša in manj pridelka." Tudi v Sloveniji so tako razmere že napete, saj se vsi ti pritiski prek cen koruze, soje in pšenice prenašajo na naš majhen trg in slovenska industrija, ki uvaža kmetijsko surovino, to poskuša postopoma prenesti na cene po verigi.

Cene se bodo višale, dokler ne bo uravnoteženja
"Smo v obdobju intenzivnega dogajanja na področju cen hrane," opozarja Kuhar. Na to po njegovem mnenju močno vplivajo velike vremenske nevšečnosti in tudi ekonomsko-demografske spremembe. Povečuje se populacija v razvijajočih se državah, svetovna populacija pritiska na prehranske trge, ker želi več in drugačno hrano.

Drug pomemben element pa je tudi sprememba kmetijskih politik v najrazvitejših državah, ki so začele umikati podporo domačemu kmetijstvu. "Tu so tudi biogoriva, pomemben dejavnik dražitve hrane. Cene hrane se bodo povečevale, dokler se svetovni sistem na neki način ne uravnoteži," pojasnjuje.

O samozadostnosti brez populizma
Kako se temu prilagoditi? Veliko govorimo o slabi samozadostnosti Slovenije, a po besedah Kuharja je to precej dvomljiv koncept, "ki se ga sodobne države ne poslužujejo na tak banalen način, kot se ga lotevamo v Sloveniji". Razvite države na tem področju namreč delujejo, ne pa popularizirajo in polemizirajo.

"Neposrednega političnega prizadevanja na področju zviševanja samooskrbe ni. Sam agroživilski sistem si prizadeva k temu, da bi bil konkurenčnejši, sposobnejši in si tako zagotovil mesto na trgovinskih policah. Z nekimi dekreti in političnimi aktivnostmi Slovenija v tujini lahko izpade nekoliko nenavadno. Samooskrba se brez tega, da bi se povečala konkurenčnost slovenskega agroživilskega sistema, ne more povečati brez škode na blaginji potrošnika," je prepričan.

Usmeriti bi se morali v živinorejo, zelenjavo
Ker imamo takšno posestno in tržno strukturo, da se ne moremo na široko lotiti pridelave poljščin, bi se bilo smiselno preusmeriti v verige, ki imajo višjo dodano vrednost. Kuhar poudarja predvsem samooskrbo v živinoreji - prireji mesa, goveda, tudi mleka, pa tudi v sadjarstvu, vinarstvu in vinogradništvu.

"Za pridelavo zelenjave imamo primerno velikostno strukturo, vendar bi za to, da pridelamo zelenjavo v ustreznem kakovostnem in cenovnem rangu, da bi izrinili konkurenčne tuje pridelovalce zelenjave, potrebovali zelo resen program izobraževanja, tehnološkega, marketinškega, logističnega profila. To so zahtevni procesi, ki jih s populizmom ne moremo rešiti."

Upa, da bomo začeli konkretno ukrepati. "Čeprav se je do zdaj ustvarilo veliko pozitivnega naboja o pomenu tega problema, pa zanosa, energije, ki se je ustvarila okrog nizke samooskrbe in pomena hrane, žal nismo kapitalizirali v pozitivne spremembe. Če parafraziram - ta solata je šla v cvet. Tu smo zamudili val, ko bi lahko zastavili spremembe v slovenskem agroživilstvu. Počakati bomo morali na drugega," je dodal.