Statistični urad Republike Slovenije je objavil izide raziskave o samooskrbi med letoma 2000 in 2009. Kot kaže, je stopnja samooskrbe z žitom v tem obdobju zelo nihala, na področju zelenjave pa se je stalno zniževala.

Najnižjo stopnjo samooskrbe z žitom so s 493.000 tonami imeli leta 2006, do najvišje točke pa se je s 580.000 tonami povzpela leta 2008. V začetku primerjalnega obdobja, leta 2000, je bilo pridelanih 494.000 ton, konec obdobja, leta 2009, pa skoraj 530.000 ton žit.

Slovenci porabimo vedno manj žita ...
Stopnja samooskrbe z žiti je zaradi povečane domače potrošnje žit padla in leta 2009 dosegla 52,5 odstotka. V obdobju je bila stopnja samooskrbe najvišja leta 2005, ko je bila 58,4-odstotna. Poraba žit na prebivalca se je stalno zniževala. V letu 2000 je bilo porabljenih 133,5 kilograma žit na prebivalca, leta 2009 pa 113,6 kilograma.

... prav tako vse manj krompirja
Proizvodnja krompirja je bila v ocenjevanem obdobju najvišja v letu 2000, ko je bilo pridelanih 186.000 ton krompirja. Leta 2009 pa smo v Sloveniji pridelali le še 103.400 ton krompirja. Tudi stopnja samooskrbe s krompirjem se je tako od leta 2000 do 2009 večinoma zniževala. V začetku omenjenega obdobja je bila 90,2-odstotna, leta 2009 pa 63,6-odstotna. Zniževala pa se je tudi poraba krompirja. Leta 2000 je bilo porabljenih 82 kilogramov krompirja na prebivalca, leta 2009 pa 70,5 kilograma.

Proizvodnja zelenjave se je v omenjenem obdobju večinoma gibala pri 78.000 tonah, in sicer v letih 2000 in 2006 po 78.800 ton, leta 2008 pa 78.200 ton. Leta 2009 je bilo pridelanih 84.000 ton zelenjave, največ pa leta 2005, 87.600 ton. Stopnja samooskrbe z zelenjavo se je v obravnavanem obdobju zniževala. Leta 2000 je bila 46,7-odstotna, leta 2009 pa le še 37,6-odstotna. Nasprotno pa se je poraba zelenjave močno zviševala. Leta 2000 je prebivalec porabil 79,3 kilograma zelenjave, leta 2009 pa že 102,4 kilograma.