V NSi-ju ugotavljajo, da se število hektarjev kmetijskih zemljišč manjša, kar je po njihovem mnenju skrb vzbujajoče, saj menijo, da je treba kmetijstvo oživiti zaradi samopreskrbe in tudi zaradi ohranitve podeželja.

Alojz Sok, predsednik strokovnega odbora za kmetijstvo in okolje NSi-ja, je povedal, da se zavedajo, da kmetijstvo z vidika BDP-ja ne pomeni veliko, "v Sloveniji med tremi in štirimi odstotki". Ob tem je dejal: "Če gospodarstvo predstavlja krvno plazmo za delovanje države, predstavlja kmetijstvo v tej plazmi eritrocite."

"Če ne bomo pridelali dovolj hrane doma, se lahko ob svetovnih krizah, naravnih nesrečah hitro zgodi, da se bomo tudi v Sloveniji lahko srečali z velikimi težavami glede preskrbe z zadostno količino in s kakovostno hrano," je pojasnil.

"Pomoč aktivnim kmetom"
Po njegovih besedah je treba ohraniti subvencijsko politiko na področju kmetijstva, vendar je prepričan, da je treba subvencije vezati na proizvodnjo. "Ne tako, kot je danes, da mnogi kmetujejo zaradi subvencij, ampak mora biti obratno. Tisti, ki pridela določeno količino živil, dobi subvencije, tisti, ki pa na trg ne pošlje proizvodov, viškov, do subvencije ne more biti upravičen."

Za naslednje programsko obdobje evropske finančne perspektive 2012-2020 je po mnenju NSi-ja treba ohraniti pomoč mladim kmetom, pomagati kmetijam v težjih pridelovalnih razmerah, na demografsko ogroženih in obmejnih območjih.

Eden izmed ukrepov, ki ga predlagajo, je "permanentno razvijanje dopolnilnih dejavnosti". Ob tem je Sok izpostavil les in turizem. Poudaril je še pomen države, ki bi morala pomagati pri razvijanju in ustanavljanju zadrug, v katere bi se pridelovalci hrane združevali, ter ugodno davčno politiko za kmete. Prepričan je, da mora Slovenija razviti tako davčno politiko za kmete, da bo spodbujala kmetijstvo.

Prepričan je, da je treba zaradi številnih naravnih nesreč ustanoviti poseben vzajemni sklad, ki bi ob takih nesrečah pomagal prizadetim kmetom. Sok meni, da bi morala del denarja za sklad zagotoviti država iz proračuna, del pa bi morali prispevati kmetje sami.

Poudaril je še, da se v stranki zavzemajo za združitev ministrstva za okolje in ministrstva za kmetijstvo, saj menijo, da bi ministrstvo, ki bi pokrivalo oba resorja, lahko bilo učinkovitejše.

"Premalo pozornosti se posveča vrtnarstvu"
Pomen vrtnarstva je novinarjem predstavila Marinka Osvald, ki je povedala, da je to zelo intenzivna panoga, ki se ji v Sloveniji posveča premalo pridelovalcev hrane. Poudarila je, da je pri pridelovalcih vrtnin velika težava pomanjkanje znanja pridelovalcev in trgovanje z zelenjavo iz tujine, kar je po njenem mnenju posledica javnih naročil. "Vse šole in zavodi, ki imajo državne koncesije, morajo naročati prek javnih naročil in tu se pojavijo trgovci z novci, prekupčevalci, ki lahko po nižji ceni ponudijo blago slabe kakovosti," je pojasnila in dodala, da naši pridelovalci tem razpisom zaradi nekoliko višje cene ne morejo biti konkurenčni.

Zatrdila je, da bi morali več truda vložiti v izobraževanje kmetov in postavljanje pilotskih projektov, ki bi dvignili vrtnarstvo na višjo raven. Ob tem dejala, da lahko z dejavno politiko na področju vrtnarstva lahko zaposlili vsaj 20.000 ljudi, pridelati pa je mogoče do 200.000 ton zelenjave na leto, je poudarila in dodala, da bi 70.000 ton vrtnin na leto, po njihovem mnenju že pomenilo samopreskrbo z zelenjavo pri nas.