Podpredsednik Gospodarskega kluba NSi-ja Anton Tomažič je poudaril, da neposredna pomoč podjetnikom tudi povečuje možnost korupcije. "Kdor je dober podjetnik, se mora pokazati in izkazati na trgu. Njegovo ustvarjalnost in dodano vrednost mora potrditi trg. Če ne more preživeti, ni dovolj dober, koristen, in je bolje, da se umakne," je pojasnil Tomažič in dodal, da mora država v primeru podpore podjetništva zgolj promovirati trajnostni razvoj in urediti primerno podjetniško okolje.

"Aktualna vlada se ni odzvala na izzive gospodarske krize"
Predsednik Gospodarskega kluba NSi-ja Milan Matos, podpredsednika Aleš Hojs in Tomažič ter član odbora Gospodarskega kluba Valerij Grašič so novinarjem predstavili gospodarski volilni program 2011-2015.

V stranki poudarjajo, da smo v preteklih treh letih doživeli enega izmed največjih padcev gospodarskih aktivnosti, "ker aktualna vlada ni bila sposobna uspešno odgovoriti na izzive svetovne krize, finančne krize, in ni poskrbela za učinkovito delovanje institucij", brez katerih svobodno tržno gospodarstvo ne more delovati.

Cilji NSi-jevega gospodarskega programa
Matos je v uvodu poudaril, da je prvi cilj narediti slovensko gospodarstvo konkurenčno in ponovno privlačno za tuje in domače vlagatelje. Novih davkov ne bi uvajali, podpirajo pa davek na nepremičnine in uvedbo davka na luksuz in škodljive snovi.

Ekološko socialno-tržno gospodarstvo
Uveljaviti želijo ekološko socialno-tržno gospodarstvo, ki bo temeljilo na načelih svobode, uspešnosti, odgovornosti in solidarnosti. Eden ciljev je tudi ustvariti čim več novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Med cilje so zapisali še učinkovito delovanje pravne države, prožno delovnopravno zakonodajo. Prepričani so, da je treba javni sektor racionalizirati.

Predlagajo zmanjšanje davčnih obremenitev dela, davčne olajšave za naložbe v tehnološko in tržno napredna podjetja, predlagajo pa tudi triletni davčni moratorij za nova podjetja; tako bi se po njihovem prepričanju zmanjšala brezposelnost, saj bi podjetja ustvarila nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Denar za naložbe bi po njihovem mnenju lahko dobili s prodajo "nedonosnega" državnega premoženja, ki je po njihovi oceni vredno okoli 8 milijard evrov.
Ključne naložbe morajo biti povezane z razvojem družbe, je prepričan Matos, ki meni, da je treba vlagati v infrastrukturo, promet, energetiko in racionalno rabo energije. Za te projekte se državi ne bi bilo treba dodatno zadolževati, je poudaril Hojs in pojasnil, da so državna infrastrukturna podjetja predvsem na energetskem področju v dovolj dobrem finančnem stanju, da bi lahko "zagnala gospodarski ciklus tega področja". Hkrati je opozoril na cene energentov, ki so v primerjavi s cenami v drugih evropskih državah previsoke in bi jih bilo treba znižati.

Gospodarski klub Nsi-ja se zavzema za revitalizacijo slovenskega železniškega prometa predvsem z izgradnjo 5. in 10. koridorja železniških tras. Menijo, da morajo DARS, Aerodrom Ljubljana in Luka Koper ostati v državni lasti, pri vseh projektih pa se NSi zavzema za razbitje monopolistov, ki tako ali drugače vplivajo na delovanje teh podjetij; prav tako si želijo spremeniti prakso pri večjih naložbah, da bi bilo več javno zasebnega partnerstva. Nad temi naložbami bi bdelo ministrstvo za infrastrukturo, ki bi ga uvedli, je dodal Hojs.