Po severni polobli so tako konec poletja opustošenje in strah sejali orkani rekorderji: Harvey je povzročil največ škode do zdaj (190 milijard ameriških dolarjev), Irmini vetrovi so pri moči nad 295 kilometrov na uro vztrajali najdlje v zgodovini. Že spomladi je dele Azije in Južne Amerike zajelo tako močno deževje, da je dobesedno odnašalo mesta. Prej in potem so povsod po svetu pustošili še požari, v Mehiki so se več tednov neprestano tresla tla.

Letošnja škoda zaradi ekstremnih vremenskih pojavov je bila zato v svetovnem merilu rekordna. Po izračunih ene vodilnih pozavarovalnic na svetu, Swiss Re, je celotna škoda v primerjavi z letom 2016 zrasla za kar 63 odstotkov, na vrtoglavih 306 milijard dolarjev, medtem ko je lani znašala "le" 188 milijard. Največji delež so naravne in druge katastrofe povzročile v ZDA, kjer so škodo, ki jo je povzročilo vreme, ocenili na 131 milijard dolarjev, škode, ki jo je povzročil človek neposredno, pa je po oceni Swiss Reja komaj pet milijard.

Od pozebe do vetroloma
Tudi doma ni bilo nič mirneje. Najprej je spomladi kmete presenetila pozeba, ki je zdesetkala letino sadja, manj je bilo tudi zgodnje zelenjave, poljščin, pa tudi medu. Sledilo je peklensko vroče poletje, ko so se temperature po Sloveniji dvignile skoraj do 40 stopinj Celzija, po Evropi pa še više, nato pa moker in hladen september. Po presenetljivo toplem oktobru pa nas je vreme znova šokiralo v prvi polovici decembra, ko je močan, skoraj orkanski veter znova lomil drevesa, podiral električne drogove in s seboj nosil obilne padavine, zaradi česar je voda zalivala hiše, poplavljala ceste, prožili so se plazovi itd.

Ko ni grozila narava, je uničeval človek
Državo je sicer pretreslo tudi nekaj katastrof, za katere je odgovoren človek. 15. maja je zagorelo v vrhniškem podjetju za hranjenje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis, kar je povzročilo pravo okoljsko katastrofo. V bližnjem potoku Tojnica je pomrl ves živelj, sanacija še vedno ni končana. Le nekaj tednov pozneje se je podobna katastrofa zgodila v podružnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Straži, nato pa še v Ljutomeru.

Podrobneje o dogajanju s področja okolja pa v spodnji fotozgodbi.