Dviganje povprečne dnevne temperature, spremembe padavinskega režima z več padavinami pozimi in manj poleti, podaljševanje sušnih obdobij, več vročinskih valov, krajšanje obdobij s snežno odejo, pogoste ujme – vse to ima vpliv in tudi ogroža gozdove in druge rastline v Sloveniji, ki je sicer znana po pestrosti vrst.

Rastline različno kljubujejo vremenskim spremembam in se jim nekatere lahko skozi čas tudi prilagajo. Za zdaj v Sloveniji še ni dokazov o izginevanju določenih rastlinskih vrst zaradi podnebnih sprememb, je pojasnila raziskovalka Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer med drugim tudi svetujejo glede zasaditev javnih površin.

Kraške rastline za mestne parke
V mestnih okoljih, kjer je povprečna temperatura malo višja kot na podeželju, tako za zasaditve javnih površin predlagajo kraške rastline, ki lahko rastejo v kamnu, na vročem soncu in visokih temperaturah in ki tudi zdržijo nižje zimske temperature.

Med takšne spada denimo kraški šetraj, ki je trajnica, se lepo razraste, je tudi medonosna. Glede cvetličnih zasaditev Ravnjakova priporoča hermelike in astre, med drevesnimi vrstami, primernimi za zasaditve v mestih, so mali jesen, črni gaber in mokovec. To so vrste, ki ne potrebujejo tako veliko vzdrževanja, so trpežne in prilagojene našemu okolju.

Neprimerne nizozemske enoletnice
Manj primerne za zasaditve javnih površin so rastline, vzgojene v drugih okoljih, denimo na Nizozemskem. In če so enoletnice, te hkrati predstavljajo tudi velik strošek. Rastline, ki niso prilagojene našim razmeram, zahtevajo več nege, s tem je prav tako več stroškov in vse to na dolgi rok ni smiselno in učinkovito, pravi strokovnjakinja.

Več bolezni in škodljivcev
Že vrsto let se podnebnim spremembam prilagaja gozdarska stroka v svojih gozdnogojitvenih načrtih in ukrepih za sanacije po ujmah, ki so v zadnjih letih prizadele slovenske gozdove. Poleg tega je v gozdovih v prihodnje pričakovati tudi več bolezni in škodljivcev, vse več je invazivnih tujerodnih vrst, je pojasnil Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Za smreko nižinska območja niso dobra
Najbolj je na udaru smreka, predvsem zato, ker je bila umetno prenesena v okolje Srednje Evrope na zanjo neustrezna, nižinska območja. Smreka ima težave s pridobivanjem vode in jo sušna obdobja toliko bolj prizadenejo. Zato jo posledično tudi bolj napadajo podlubniki. Gozdarji podobne težave v prihodnosti pričakujejo tudi z bukvijo in jelko, prav tako z nekaterimi plemenitimi listavci, malo bolje kaže hrastom.

Ob tem Breznikar poudarja, da so drevesne vrste živi organizmi in so se sposobne prilagoditi spremembam. Težava nastopi, če so te spremembe prehitre. In ko gozdarji razmišljajo o ukrepih za prilagajanje, ne razmišljajo le o drugih drevesnih vrstah, temveč tudi skušajo najti varietete iste drevesne vrste, ki je na neke dane razmere bolje prilagojena.

Pogozdovanje z listavci
Trenutno slovenske gozdove pomlajujejo v glavnem z listavci, kot sta bukev in gorski javor, nekaj je tudi smreke na zanjo primernih rastiščih, pa tudi jelke in češnje. Ko pomlajujejo gozd, pa se gozdarji odločajo predvsem za pestre zasaditve, saj jih lahko kot takšne tudi pozneje prilagajajo novonastalim razmeram.