Osrednji dogodek ob dnevu gozdov je bila Akcija za obnovo gozdov v Apačah, ki so bili julija lani poškodovani in opustošeni zaradi ujme. Udeleženci so posadili več kot 2000 sadik, med njimi sadike hrasta, lipe ter divjih češnje, hruške in jablane.

Dogodka so se poleg predsednice Nataše Pirc Musar kot častne pokroviteljice udeležili številni gozdarji, dijaki gozdarskih šol, prostovoljci in domačini ter kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Namen dogodka je bil tudi ozaveščanje o pomenu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter spodbujanje njihove obnove v luči podnebnih sprememb.

Pirc Musar je ob tem poudarila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov. "Slovenija je vodilna pri promociji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kar omogoča njihovo dolgoročno ohranjanje. Naravno se v naših gozdovih obnavlja kar 90 do 95 odstotkov poškodovanih površin, vendar je v nekaterih primerih, kot danes, potrebna dodatna pomoč. Naš način gospodarjenja zagotavlja preživetje gozdov tudi v prihodnosti, hkrati pa prispeva k trajnostni obnovi gozdnih ekosistemov doma in po svetu," je povedala.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušić pa je poudarila pomen konkretnih ukrepov za ohranjanje gozdov. "Danes ne govorimo le o pomenu gozdov, ampak dejansko ukrepamo. Sajenje medovitih dreves bo prispevalo k večji biotski raznovrstnosti, kar bo koristilo čebelam in drugim opraševalcem. Gozdovi so naši zavezniki pri blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju hrane," je dejala.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev pa je poudaril pomen upravljanja z gozdovi in sodelovanja lastnikov pri njihovi obnovi. "Na terenu vidimo razliko med nesanirano poškodbo in saniranim gozdom, kar je rezultat skrbnega gospodarjenja. Zahvala gre marljivim lastnikom gozdov, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi. Prihodnji izziv bo prepričati javnost in lastnike, da je treba v gozdove vlagati ter z njimi aktivno gospodariti, saj nam bodo le tako vračali tisto, kar pričakujemo," je poudaril.

Na Statističnem uradu so ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga zaznamujemo danes, spomnili, da gozdovi poleg zagotavljanja goriva, dohodka, zaposlitve in hrane ohranjajo rodovitnost tal ter varujejo vodne vire in habitate za biotsko raznovrstnost, vključno z zelo pomembnimi divjimi opraševalci. "Gozdovi so bistveni za preživetje skupnosti, ki so od njih odvisne, s shranjevanjem ogljika pa pomembno prispevajo k blaženju vplivov podnebnih sprememb; delujejo kot ponori ogljika ter uravnavajo temperaturo planeta in vodne tokove," so zapisali.

Po strokovni oceni hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju letno veže več kot 7,5 tone ogljikovega dioksida. Ob upoštevanju ponorov v gozdu je količina izpustov ogljikovega dioksida leta 2022 znašala 12,7 milijona ton. Delež izpustov ogljikovega dioksida je bil ob upoštevanju vseh ponorov, tudi v gozdu, v obdobju 2014–2022 v povprečju manjši za tri odstotke.

Proizvodnja okroglega lesa v EU-ju, v kateri prevladujejo iglavci, je leta 2022 obsegala ocenjenih 510 milijonov kubičnih metrov, kar je bilo 14 odstotkov več kot leta 2014. Največji relativni porast količine posekanega lesa so v obdobju 2014–2022 zaznali na Češkem (62 odstotkov), v Italiji (48 odstotkov) in na Portugalskem (31 odstotkov), medtem ko se je v nekaterih državah posek zmanjšal. Statistiki so med njimi omenili Slovaško in Slovenijo (po 19 odstotkov) ter Francijo (tri odstotke).

Slovenija je leta 2023 izvozila 30 odstotkov v tistem letu proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo uporabo je v državi ostalo 70 odstotkov predlani posekane lesne surovine oz. za tri odstotne točke manj kot leto prej. Izvozila je 54 odstotkov (okoli 1,2 milijona kubičnih metrov) v tistem letu doma proizvedenih hlodov za žago in furnir ter 13 odstotkov (približno 199.000 kubičnih metrov) lesa za kurjavo.

Slovenska gospodinjstva so leta 2023 porabila 1,1 milijona ton lesnih goriv (v obliki drv ter lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov), 90 odstotkov te količine so bila drva. 89 odstotkov energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10 odstotkov za ogrevanje sanitarne vode, en odstotek pa za kuhanje.

Statistični urad se je dotaknil tudi vpliva degradacije gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov na ptice. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je leta 2023 znašal 87,2 in se od 2014 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 101,1 in se od 2014 zvišuje.