K Nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu (NEPN) sodi tudi okoljsko poročilo ‒ to pa predlaga izločitev ukrepov za dokončanje hidroelektrarne Mokrice in prvih elektrarn iz srednjesavske verige. Vsak tak projekt naj bi namreč na okolje vplival bistveno bolj, kot dopušča naša zakonodaja. Na ministrstvu za infrastrukturo sicer zagotavljajo, da se investiciji še niso odpovedali, ne nazadnje jih je javno napovedala tudi ministrica Alenka Bratušek.

"NEPN bo še enkrat presojen in tudi najverjetneje spremenjen leta 2023 in takrat se bo mogoče ta veriga ponovno vključila. Če bi jo zdej želeli, bi to pomenilo, da bi celoten načrt imel zaradi tega oceno D," je odločitev o izključitvi hidroelektrarn iz energetskega-podnebnega načrta pojasnil minister za okolje Simon Zajc.

A kako, da je bilo neskladje ugotovljeno šele zdaj, ni jasno. Koncesijska pogodba med vlado in investitorjem, Holdingom slovenske elektrarne, za verigo devetih ali desetih hidroelektrarn med Ježico in Zidanim Mostom se je medresorsko usklajevala in nikoli uskladila že v času vlade Mira Cerarja. Projekt je načrtovan že več kot desetletje, v tem času pa so se vrstili enkrat namigi o odsotnosti politične volje in drugič o težavah pri financiranju.

A medtem ko koalicijska pogodba iz načrtov jasno izvzema reko Muro, je tudi v tem dokumentu za srednjo Savo predvidena sklenitev koncesijske pogodbe in pospešitev aktivnosti za začetek gradnje. Vendar o tem, kot kaže, še nekaj časa ne bomo slišali.

Slovenija do letošnjega leta ni dosegla evropskega cilja 25 odstotkov obnovljivih virov energije. Do leta 2030 država načrtuje vsaj 27-odstotni delež, evropska komisija pa je že pozvala k še ambicioznejšim ciljem.