Ministrstvo za infrastrukturo je ta teden objavilo dopolnjen osnutek nacionalnega načrta, toda izdelava tega načrta, ki ga moramo do konca leta poslati v Bruselj, je šele prvi korak.

Čaka nas izbira bolj ali manj ambicioznega scenarija in odločitve o dejanskih naložbah, s katerimi bomo do leta 2030 dosegli 27-odstotni delež obnovljivih virov energije, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.

Načrt preigrava tri različne scenarije – od upoštevanja le obstoječih ukrepov do precej ambicioznega in težko uresničljivega scenarija –, vsi ukrepi pa bodo proti koncu leta predmet okoljske presoje, v kateri bodo sodelovali deležniki in javnost. "Presodili bomo, kaj je okoljsko, pa tudi družbeno sprejemljivo," je ob javni predstavitvi osnutka dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer.

Po njegovih besedah si mora država zastaviti ambiciozne, a tudi dosegljive cilje.

"Elektrika nikoli več ne bo tako poceni"
Treba se je zavedati, da bomo v Bruselj poslali zavezujoč dokument, ki mu na poti stojijo predvsem dolgotrajni postopki in manko sredstev, pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič: "Tukaj bo treba predvsem najti vire financiranja in ostale vire. Mi v distribucijskih podjetjih smo te zaveze sposobni uresničevati, vendar mi danes že osnovnega scenarija ne moremo izpeljati, ker imamo probleme z umeščanjem objektov v prostor."

Čaka nas hud boj med pristaši obnovljivih virov in jedrske energije, napoveduje direktor Elesa Aleksander Mervar, ki si glede na pomanjkljive tehnologije hrambe ne upa dati prednosti prvim. Če hočemo ambiciozno skrb za okolje, pa je treba opozoriti še na nekaj: "Prej ali slej bomo morali povedati končnim uporabnikom električne energije v Sloveniji, da elektrika tako poceni, kot je danes, ne bo nikoli več."

Okoljevarstveniki: "Status quo"
Okoljevarstveniki na drugi strani menijo, da v dokumentu manjka zavedanje o nujnosti radikalnih sprememb. Za izhodišče bi si morali vzeti omejen ogljični proračun in ne večanja porabe. Andrej Gnezda iz Umanotere opozarja: "Tukaj se je preprosto industrijo vprašalo, kakšni so njihovi načrti o poslovni rasti v prihodnjih letih in se je to vključilo v te projekcije. Tu bi morala biti logika obrnjena, preprosto povedati, kje so meje rasti in se umestiti znotraj njih."

"Čeprav smo se začeli pogovarjati na ravni države, da bo treba Termoelektrarno Šoštanj zapreti pred predvidenim rokom, to ni dokončno opredeljeno v NEPN-u, v bistvu spet govorimo eno, delamo pa drugo," dodaja Tomislav Tkalec iz Focusa.

Dokument tako po prepričanju okoljevarstvenikov ohranja status quo.

Ključno zvišanje obnovljivih virov v prometu
Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki bo osnova za energetski koncept, bo pokrival obdobje desetih let, v Sloveniji pa v prihodnjem desetletju na tem področju ne pričakujemo dramatičnih sprememb, je ocenil Stane Merše z Instituta Jožef Stefan.

V tem obdobju bosta namreč po načrtih dve tretjini energije še vedno prispevali Nuklearna elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj. Odločitev o njuni prihodnosti bo prinesel energetski koncept, ki bo sledil načrtu.

Kljub temu pa vpete v konzorcij pri pripravi načrta čaka intenziven proces, "da gredo čez vse ukrepe, finančne posledice ukrepov in pridejo do končnih ciljev". Ti so ambiciozni, vendar po Meršetovem mnenju dosegljivi. Tudi sam je ocenil, da bo precej težav pri doseganju 27-odstotnega deleža obnovljivih virov energije.

Ključno bo zvišanje deleža obnovljivih virov v prometu, kjer bi ta delež lahko dvignili z večjo uporabo biogoriv. "Dolgoročno bomo lahko največ storili na področju hidroenergije, težave imamo z vetrno energijo. Ključen bo tudi prispevek sončne energije, kjer bi lahko z intenzivno izgradnjo precej povečali ta delež," je pojasnil Merše.