Smo na civilizacijskem prelomu, ki bo zahteval izredno velike spremembe, je stanje na področju podnebja izpostavil ekolog Dušan Plut. Opozoril je, da današnje odločitve vplivajo na življenjske razmere prihodnjih generacij. "To zahteva spremembo našega etičnega kompasa," je poudaril.

Na katastrofalne razmere je opozorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je opozorila, da moramo začeti podnebne spremembe obravnavati kot grožnjo nacionalni varnosti. Ogrožena je naša prehranska varnost, ogrožen je slovenski gozd, prizadeta bo voda, ki je "naš ponos in strateška priložnost", je posvarila. Vročinski val ubija starostnike, spremenili se bodo mednarodni investicijski tokovi, prihajajo podnebni begunci, je naštevala.

"Edino prav je, da rečemo, da smo v času velike podnebne krize," se je strinjala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Izpostavila je, da je že cilj ničelnih neto emisij do sredine stoletja kompromis, saj bi morale glede na znanstvene ugotovitve razvite države ob upoštevanju pravične delitve bremen ta cilj doseči že do leta 2040. Pri tem bo po njenih besedah ključno vprašanje, kaj bomo dosegli do leta 2030. Do takrat bi morali izpuste toplogrednih plinov znižati že za dobrih 60 odstotkov, je dejala.

Raziskovalka z Inštituta Jožef Stefan in vodja projekta Life Climate Path 2050 Andreja Urbančič je ocenila, da ima Slovenija zelo dobra izhodišča, da si zastavi ambiciozne podnebne cilje, med njimi je tudi dobro ozaveščena javnost. Spomnila pa je na vse manj vlaganj v razvoj, čeprav potrebujemo inovativne pristope na področjih, kot so distribucija električne energije, javni potniški promet in prehod na krožno gospodarstvo. Na drugi strani so ekipe, ki so zadolžene za implementacijo ukrepov, premajhne in preobremenjene. Pozvala je k vključitvi gospodarstva v podnebno ukrepanje ter krepitvi raziskav na področju družboslovja.

Kmetijstvo se že zaveda podnebnih sprememb
Vodja oddelka za klimatologijo pri Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da bi bilo lahko podobno vročih dni, kot je današnji, v Ljubljani v prihodnje več kot 90 na leto. Tudi ona je izpostavila pomen prilagajanja na podnebne spremembe in ocenila, da je trenutno edini sektor, ki se že zaveda pretenj, kmetijstvo, ki podnebne spremembe občuti na lastni koži.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je znova napovedal, da bo ministrstvo do septembra pripravilo osnutek zakona o podnebni politiki. Glede konkretnih ukrepov je ponovno dejal, da je treba "čustva dati na stran" in realno pogledati naše možnosti. Opisal je še stanje na ravni EU-ja, kjer države po njegovih besedah niso proti cilju ničelnih neto izpustov do 2050, pač pa jih skrbi, kako bodo do tja prišli. Tistim, ki imajo težja izhodišča, bo treba nameniti več sredstev, je dejal.

Previden je bil v svojih besedah državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer. Poudaril je, da na ministrstvu podpirajo ambiciozne cilje, a bolj kot številka, ki bi si jo zadali, se jim zdi pomembno začrtati jasno pot do tja. "Upoštevati moramo slovenske specifike," je dejal in spomnil, da ima Slovenija trenutno "velike izzive" z dosego zastavljenega cilja na področju obnovljivih virov energije, ki je 25-odstotni delež do leta 2020.

Tonin, Pikalo in Mesec za odločno ukrepanje
Politične stranke so pri vprašanju podnebnih sprememb na precej različnih bregovih. Med tistimi, ki so se zavzeli za odločno ukrepanje, so bili Matej Tonin iz NSi-ja, Jernej Pikalo iz SD-ja in Luka Mesec (Levica). "Ključna sta globalni pristop in inovacije," je menil Tonin. Mesec je pozval k celovitemu gledanju na prilagoditev življenja na planetu, od izbire prevoza in prehrane do odmika od "neskončne produkcije in porabe" v smeri "nečesa bolj smiselnega". Pikalo je poudaril, da trenutna generacija nima le odgovornosti, ampak dolžnost "narediti tisto, kar nam znanost nalaga".

Jerca Korče iz LMŠ-ja je bila kritična do številnih strategij in dokumentov, ki pogosto nastanejo, ker nam jih naložijo od zunaj, medtem ko želje po do podnebja prijaznemu razvoju nimamo ponotranjene. Gregor Perič iz SMC-ja je poudaril, da bo politika morala sprejeti določene odločitve, nobena od odločitev pa ne bo všeč vsem. Maša Kociper iz vrst SAB-a je menila, da moramo storiti vse, kar je v naši moči: "Vsak korak v pravo smer šteje."

Jelinčič in Grims zadržana
Na drugi strani je Zmago Jelinčič (SNS) menil, da je izraz boj proti podnebnim spremembam "bedast", saj gre za naravne cikle, v ozadju podnebnih prizadevanj pa je denar. Podobno je Branko Grims iz SDS-a poudaril, da je uradna ekologija "biznis, vreden približno 1500 milijard evrov". O ukrepih je treba po njegovi oceni razpravljati trezno in odgovorno in vsako potezo realno oceniti.

Pahor je spomnil, da je že pred sedmimi meseci gostil podoben posvet, takrat večinoma s strokovnjaki. Političnih razhajanj ne vidi kot nekaj katastrofalnega. "Treba je odpreti prostor, da se slišimo, da se skregamo, da iščemo poti," je dejal in se strinjal, da morajo biti končne odločitve dobro premišljene.