Decembrske iskrice
Gabriela Bucher ni osamljena v kritiki, da je bilo po dveh tednih pogovorov v Glasgowu sicer doseženo nekaj, a še zdaleč premalo, da bi ustavili segrevanje ozračja in uresničili podnebne cilje. Mnogi aktivisti, znanstveniki in okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da dogovor ni dovolj ambiciozen glede ukinitve uporabe fosilnih goriv in podnebnega financiranja.
Postopno zmanjševanje namesto postopnega opuščanja
V podaljšku maratonskih pogajanj na podnebni konferenci, ki bi se morala končati v petek, so pilili semantične podrobnosti in predsedujoči Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 sklenil z dogovorom več kot 200 držav, čeprav so bile nekatere razočarane z doseženim, je za Radio Slovenija poročala Sandra Krišelj. Kitajska in Indija sta v zadnjem trenutku posredovali za bolj ohlapne zaveze glede opuščanja uporabe fosilnih goriv. Tako dogovor govori o "postopnem zmanjševanju" in ne več "postopnem odpravljanju" premogovnih tovarn, ki ne uporabljajo tehnologije za zajemanje ogljika. "Opravičujem se za takšen zaplet. Zelo mi je žal," je Sharma dejal prisotnim.
Da gre za korak naprej, a ne dovolj velik, meni tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Dogovor je označil za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu". "Planet še vedno visi na nitki. Še vedno trkamo na vrata podnebne katastrofe. Čas je, da preklopimo na način za nujne primere, ali pa bodo naše možnosti, da dosežemo nične izpuste, postale same nič," je bil oster.
Politiki so bili seveda bolj spravljivi. Britanski premier Boris Johnson je dejal, da si želi, "da bo svet gledal na Glasgow kot na začetek konca podnebnih sprememb". "Seveda vas v naslednjih letih čaka še veliko dela. A ta dogovor je velik korak naprej," je izjavil.
Dogovor je korak v pravo smer, vendar delo še zdaleč ni končano, pa se je odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija ocenjuje, da dogovor podpira zaveze pariškega sporazuma in ga ohranja pri življenju, kar ponuja možnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "COP26 je korak v pravo smer. 1,5 stopinje Celzija ostaja na dosegu roke, vendar delo še zdaleč ni končano," je poudarila von der Leyen. Najmanj, kar lahko zdaj storimo, je, da čim hitreje uresničimo obljube Glasgowa in nato ciljamo višje, je dodala.
"Dosegli smo napredek pri doseganju treh ciljev, ki smo si jih zadali na začetku COP26," je dejala. To so pridobiti zaveze za zmanjšanje emisij tudi v tem desetletju, da bi dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, doseči cilj 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje za države v razvoju in ranljive države ter doseči dogovor o izvajanju pariškega sporazuma. Več večjih onesnaževalcev je objavilo nove cilje za zmanjšanje emisij, je poudarila.
Brez finančnega instrumenta za škodo za države v razvoju
Končno besedilo obenem poziva tudi k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030.
Cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene. Po nasprotovanju bogatih na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni omembe posebnega finančnega instrumenta za škodo, ki je zaradi podnebnih sprememb že doletela države v razvoju. Namesto tega so obljubili, da se bodo o tem še pogovarjali, je dodala Krišelj.
Mnogi tako doseženega ne ocenjujejo z besedo uspeh, pač pa napredek. Združeni narodi so pred Glasgowom postavili tri kriterije za uspeh. To je dogovor o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za polovico do leta 2030, 100 milijard dolarjev letne pomoči bogatih držav revnim in zagotovilo, da bo polovica denarja res šla za prilagajanje na podnebne spremembe. Nobeden izmed kriterijev v Glasgowu ni bil dosežen.
Ameriški podnebni odposlanec John Kerry je dejal, da države na koncu niso imele druge izbire kot sprejeti zahteve Indije okrog premoga, ker sicer dogovora ne bi bilo. Poudaril je, da je ob dobrem kompromisu vsaka stran nekoliko nezadovoljna. "Nocoj je bila sprožena štartna pištola. Dogovor je dobra novica. Smo bližje kot kadar koli prej, da se izognemo podnebnemu kaosu in si zagotovimo čistejši zrak, varnejšo vodo in bolj zdrav planet."
Kitajski pogajalec Žao Jingmin je poudaril, da je največji uspeh dokončanje pravilnika in zdaj lahko države uresničujejo dogovorjeno.
"Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje je za nas smrtna obsodba"
Majhne otoške države, ki jim zaradi višanja gladine oceanov grozi potop, niso zadovoljne. Ministrica za okolje Maldivov Aminath Shauna je poudarila, da je za uresničitev cilja iz Pariza treba v naslednjih 98 mesecih prepoloviti zdajšnjo raven izpustov toplogrednih plinov. "Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje je za nas smrtna obsodba," je dejala.
Na konferenci so tudi sklenili, da morajo države, ki izpustijo v ozračje največ toplogrednih plinov, leta 2022 na Podnebni konferenci ZN-a v Egiptu predstaviti nove, bolj ambiciozne načrte oziroma cilje. Tam se bodo posvetili pomoči nerazvitim in ogroženim državam.
Pred konferenco so revne države opozarjale, da bogate niso držale besede o zagotavljanju 100 milijard dolarjev na leto za pomoč revnim pri boju proti podnebnim spremembam. Izjava globoko obžaluje, da se to ni zgodilo, in poziva bogate države, naj najdejo denar. Dogovora o posebnem skladu za odškodnino revnim državam zaradi podnebnih sprememb ni bilo, bodo pa dobile nekaj denarja od trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.
Sprejeli so tudi dogovor o večji preglednosti in odgovornosti glede uresničevanja zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Kitajska bo na primer o svojih ukrepih po novem poročala na vsakih pet let in ne le na vsakih deset let.
Odzivi na dogovor so bili mešani, številni politični voditelji, aktivisti in nevladne organizacije pa so razočarani, da dogovor ni bolj ambiciozen glede konca uporabe fosilnih goriv in glede podnebnega financiranja. Čeprav pa na splošno velja konsenz, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija kljub vsemu dosegljiv.
Zgrajen je "most med dobrimi nameni in ukrepi"
Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah Patricia Espinoza je dejala, da odhajajo iz Glasgowa z jasnim pogledom na to, kar morajo storiti, da dosežejo cilj 1,5 stopinje. Poudarila je, da je bil dosežen napredek na številnih področjih. "Udeleženci COP26 so zgradili most med dobrimi nameni in ukrepi za zmanjšanje izpustov, povečanje odpornosti in zagotavljanje finančnih sredstev, ki se bodo lahko izmerili. Most med občudovanja vrednimi obljubami iz Pariza pred šestimi leti do konkretnih ukrepov, h katerim poziva znanost in jih zahtevajo ljudje po svetu," je poudarila.
Izvršna direktorica Greenpeace Internationala Jennifer Morgan je sporočila, da je dogovor šibek, cilj 1,5 stopinje pa je komajda ostal pri življenju. "Pomembno pa je, da je bilo poslano sporočilo, da se obdobje premoga končuje," je sporočila.
Ostrejša je bila predstavnica organizacije Friends of the Earth Sara Shaw, ki je za BBC ocenila, da je dosežek konference "nič manj kot škandalozen". "Samo omenjanje cilja 1,5 stopinje je brez pomena, če za njim ni ukrepov, s katerimi lahko to uresničimo. Konference se bom spominjala kot veliko izdajo držav s svetovnega juga," je dodala.
Ministrstvo za okolje: Dosežen je bil pomemben napredek
"Zdaj je bil čas, da sprejmemo pogumne in odgovorne odločitve za ukrepanje - v dobro tega planeta in mladih generacij. Pripravljeni smo nadaljevati svoje delo," je ob tem poudaril Vizjak. Kot je pojasnil, se je slovensko predsedstvo na pogajanjih zavzemalo za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh.
"Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu, nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas," je dejal. Storiti je treba vse, kar je v naši moči, da se bistveno povečajo podnebne ambicije.
Glede finančnih vprašanj je bil po oceni ministrstva dosežen "dober napredek". Tako so se številne razvite države na koncu zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale. S tem naj bi bil cilj 100 milijard ameriških dolarjev letno v predvidoma naslednjih letih dosežen, so ocenili.
Na rezultat podnebne konference v Glasgowu se je prek Twitterja odzval tudi predsednik republike Borut Pahor. Zapisal je, da je dogovor dokazal, da je dialog o tako pomembni temi mogoč. A predstavlja šele začetek, zdaj morajo besede postati dejanja, je pozval.
Po oceni Umanotere dogovor v Glasgowu ni uresničil velikih pričakovanj
Sporočilo znanosti v letos objavljenem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je bilo, da je za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinj Celzija ključno odločno ukrepanje že v tem desetletju. Do leta 2030 je potrebno emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 45 odstotkov v primerjavi z letom 2010, do sredine stoletja pa doseči podnebno nevtralnost, so v odzivu na končano podnebno konferenco COP26 v Glasgowu navedli na Umanoteri.
Velika pričakovanja do držav, da v okviru Pariškega podnebnega sporazuma na pogajalsko mizo v Glasgowu prinesejo ambiciozne nacionalne načrte kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov zmanjšanja emisij, pa se niso uresničila. Ukrepi v nacionalnih načrtih, ki so jih predložile države, namreč še vedno vodijo v povečanje emisij do leta 2030. "Evropa je na področju podnebnih politik med najbolj ambicioznimi regijami na svetu. Glede na njen velik zgodovinski prispevek k podnebnim spremembam in tudi zato, ker ima zadostna finančna sredstva in kompetence, pa bi bilo na mestu, da svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 poveča na vsaj 65 odstotkov in podnebno nevtralnost doseže že v desetletju pred sredino stoletja," pozivajo na Umaniteri.
Eden od ključnih sklepov COP26 poziva države, naj pospešijo razvoj, uvajanje in razširjanje tehnologij ter sprejetje politik za prehod na energetske sisteme z nizkimi emisijami. Države so pozvali, da povečajo proizvodnjo čiste energije ter pospešijo zmanjševanje rabe premoga in ukinjanje subvencij za fosilna goriva.
Ob tem pa na Umanoteri opozarjajo, da globalnega segrevanja ne moremo zaustaviti pri 1,5 stopinj Celzija brez popolne opustitve premoga. "Zato je eksplicitna navedba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu konference zgodovinska," so poudarili. Predsednik Z.DEJ Jure Leben pa je v odzivu zapisal, da bi morale pogodbenice konvencije o spremembi podnebja (UNFCC) sprejeti konkretne zaveze za prenehanje uporabe premoga in odpraviti vse škodljive subvencije za fosilna goriva.
Kot so še navedli na Umaniteri, so ekonomsko manj razvite države zgodovinsko najmanj prispevale k visoki ravni toplogrednih plinov v ozračju, hkrati pa trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb. V zaključnem besedilu COP26 se zato bogate države poziva, naj vsaj podvojijo sredstva, ki jih namenjajo ekonomsko manj razvitim državam za prilagajanje podnebnim spremembam.
"Eden največjih neuspehov konference pa je, da ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki katastrofalne in nepovratne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov doživljajo že danes. Bogate države so se v Glasgowu ponovno izognile svoji odgovornosti," so izpostavili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje