"Te subvencije je treba odpraviti. Smo največji proizvajalec nafte in plina na svetu in imamo nekatere od teh subvencij, predsednik ZDA Joe Biden pa je predložil zakonodajo za njihovo odpravo," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v Glasgowu dejal Kerry.

"Vsako leto se trudimo najti denar, vendar je bilo v zadnjih petih ali šestih letih za subvencije za fosilna goriva namenjenih 2,5 milijarde dolarjev. To je definicija norosti," je dejal ameriški podnebni odposlanec. Po njegovih besedah s tem omogočajo težave, ki jih na podnebni konferenci v Glasgowu želijo rešiti.

Udeležencem konference je dejal, da so podnebne spremembe eksistenčna kriza, zaradi česar mora svet ustrezno ravnati, medtem ko morajo največji onesnaževalci sprejeti večji del odgovornosti v boju s podnebno krizo.

Zatika se pri nadgradnji ciljev in subvencijah

Medtem poteka zadnji dan okoljske konference COP26. Države bodo sprejele sporazum, ki zahteva podporo vseh podpisnic pariškega sporazuma, a se zatika pri vsakoletni nadgradnji okoljskih ciljev in subvencijah za fosilna goriva.

Glavni cilj velike 14-dnevne konference je bilo potrditi zavezo pariškega sporazuma, da globalno segrevanje ne preseže 1,5 stopinje Celzije v primerjavi s predindustrijsko dobo v prihodnjih stotih letih. Na zadnji dan konference je vzdušje glede tega cilja precej bolj črnogledo kot na začetku COP26.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je za Associated Press odkrito povedal, da ta cilj "komaj ohranjajo pri življenju", poroča BBC. Na vrhu se namreč ni zgodilo, da bi države obljubile dovolj odločno zmanjšanje ogljikovih izpustov.

Trenutne zaveze držav o zmanjševanju izpustov ne zadoščajo. Globalno segrevanje bo po napovedih strokovnjakov v skladu z njimi povzročilo katastrofalno dvigovanje morske gladine, poplave in suše.

V javnosti je medtem zaokrožil najnovejši osnutek podnebnega dogovora. Države poziva, naj precej bolj pogosto razkrivajo svoje načrte za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter okrepijo podporo revnejšim državam, poroča BBC. Vendar v njem ni več zaveze za postopno opustitev uporabe premoga, poroča Televizija Slovenija.

Prejšnja različica sporazuma je podpisnice pozivala, naj pospešijo prenehanje uporabe premoga in subvencij za fosilna goriva, spremenjena pa to spreminja v poziv k pospešitvi prenehanja uporabe premoga, proizvedenega brez tehnologije za zajemanje ogljika iz ozračja, pri subvencijah za fosilna goriva pa poziva le h koncu "neučinkovitih" subvencij.

Države sicer še vedno usklajujejo sklepni sporazum, ki ga mora soglasno podpreti vseh okoli 200 podpisnic pariškega sporazuma. Pogajanja se bodo najverjetneje zavlekla v petek pozno zvečer.

Nadgrajevanje podnebnih ciljev vsako leto?

"Zmanjkuje nam časa," je opozoril britanski gostitelj konference Awok Sharma in opomnil pogajalce, da se vrh konča ob 18. uri po krajevnem času.

Osnutek sporazuma po navedbah Reutersa vključuje zavezo, da države leta 2022 nadgradijo svoje podnebne cilje. Podnebno ranljive države si medtem prizadevajo, da bi morale države svoje podnebne cilje pregledati in nadgraditi vsako leto, ne samo leta 2022. Trenutno so države zavezane k pregledu svojih zavez vsakih pet let.

"Dvigovanje ambicij mora biti stalen proces na vsakem COP-u. Letošnja odločitev mora zahtevati dvigovanje okoljskih ciljev vsako leto," je pozval Mohamed Nasheed, predsednik parlamenta na Maldivih, in predstavnik skupine 48 podnebno ranljivih držav.

Neimenovani uradnik ZDA je za Reuters že sporočil, da ZDA niso pripravljene vsako leto pregledovati in krepiti svojih podnebnih ciljev.

Kakšen bo uporabljeni "jezik" glede subvencij za fosilna goriva?

Velika uganka je tudi usoda subvencij za fosilna goriva v končnem poročilu. Arabske države nasprotujejo "zaostritvi jezika" glede postopnega odpravljanja subvencij, k čemur je pozval denimo EU.

Odprto je tudi še vprašanje financiranja podnebno ranljivih držav. Države v razvoju si prizadevajo za vzpostavitev strožjih pravil, ki bi zahtevala finančna sredstva bogatih držav, ki največ onesnažujejo.

Akcija aktivistov zoper mestna terenska vozila

Podnebni aktivisti so izpraznili pnevmatike luksuznih vozil, ki so bila parkirana na ulicah Glasgowa, ne da bi jih poškodovali. Za to potezo so se odločili, da bi povečali ozaveščenost glede izpustov toplogrednih plinov, saj so ta vozila velik porabnik goriva in posledično velik onesnaževalec.

Skupina aktivistov je za brisalce na vetrobranskih steklih vozil vpenjala letake, na katerih piše: "Vaš mestni športni terenec prispeva k drugemu največjemu razlogu za emisije toplogrednih plinov v zadnjem desetletju. Zato smo razorožili vaš avto, tako da smo izpraznili eno ali več pnevmatik. Potrebna so tudi vaša dejanja – začnite počasi, uporabljate javni prevoz," je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Eden od aktivistov je dejal: "Če bi bili vozniki avtomobilov 4x4 država, bi bili sedmi največji onesnaževalci na svetu," kot kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo. "Če en odstotek ne bo prevzel odgovornosti za uničevanje okolja, ki ga povzroča, ga bomo prisilili," je še dodal.

Predstavnica škotske policije za stike z javnostmi je sporočila, da so seznanjeni s temi incidenti, zaradi česar bodo na območju povečali število patrulj.