Nemčija se je zavezala k zmanjšanju izpustov za 65 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kar bi bil pomemben korak k ogljični nevtralnosti do leta 2045. Izpusti CO2 v največjem evropskem gospodarstvu so se lani zmanjšali na 673 milijonov ton, kar je najmanj v 70 letih ter 46 odstotkov manj kot leta 1990, s tem so tudi presegli lanski vladni cilj 722 milijonov ton izpustov.

Delež električne energije, pridobljene s termoelektrarnami, je lani padel na najnižjo raven od 60. let, predvsem zaradi uvoza ter povečanja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, ki trenutno dosegajo več kot polovični delež na domačem energetskem trgu, je pokazala študija, ki jo je izdelal berlinski inštitut Agora Energiewende.

Čeprav se je Nemčija zavezala k postopnemu ukinjanju uporabe premoga do leta 2038, se nemški gospodarski minister Robert Habeck zavzema za zgodnejši datum, in sicer leto 2030, čemur oporekajo predvsem vzhodne zvezne dežele, ki so bolj odvisne od premogovne industrije.

Zmanjšanje izpustov sledilo zmanjšanju proizvodnje

Gospodarstvo je izpolnilo vladne načrte z 12-odstotnim zmanjšanjem ogljičnih izpustov, ki so bili lani manjši za 144 milijonov ton, a je bilo to predvsem posledica 11-odstotnega zmanjšanja proizvodnje, opozarja študija.

Energetsko intenzivna industrija je zmanjšala svojo proizvodnjo predvsem zaradi povišanih cen zemeljskega plina, ki so po ruski vojaški agresiji na Ukrajino sledile prestopu z ruskega plinovoda na uvoženi utekočinjeni plin. "Posledice krize fosilnih goriv in upočasnitev gospodarske rasti so očitne v ogljičnih izpustih energetsko intenzivnih industrij," je povedal direktor inštituta Simon Mueller.

Letošnjih ciljev zmanjšanja ogljičnega odtisa nista dosegli transportna in gradbena industrija. Stavbno ogrevanje je lani pridelalo 109 milijonov ton CO2, kar je sicer 2,7 odstotka več kot predlani, a še vedno nad vladnimi cilji 101 milijona ton. Mueller dodaja, da bi morala vlada čim prej uveljaviti lani sprejet zakon, ki spodbuja zeleno energijo in komunalno ogrevanje, da bi sektor lahko dosegel svoje cilje do leta 2030.

V prometnem sektorju so ogljični izpusti od lani padli za dva odstotka, a zgrešili vladni cilj 133 milijona ton izpustov. Študija je pokazala, da je tržni delež električnih avtomobilov obstal pri 20 odstotkih, ter predlagala davčne olajšave in izboljšanje javnega prevoza.

Študija tudi poudarja, da bo za dosego ciljev izpustov do leta 2030 potrebno večje državno financiranje, kar pa bo težavno, saj je nemško ustavno sodišče novembra zamrznilo 60 milijonov evrov, namenjenih zelenim politikam, kot so energetske sanacije stavb, subvencioniranje obnovljivih virov in podpora energetsko intenzivni industriji.