Holding Slovenske elektrarne (HSE) namerava na srednji Savi med Ljubljano in Suhadolom zgraditi verigo od devetih do 12 HE, trenutno pa poteka postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za prve tri: HE Renke, Trbovlje in Suhadol. Eko krog, Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) ter Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja so sredi novembra v okviru tega postopka podali pripombe na okoljsko poročilo v postopku celovite presoje vplivov.

Kot je v Ljubljani v uvodu opozorila Brina Sotenšek iz DPRS-ja, je na slovenskem delu Save že osem velikih HE, zaradi česar je ekosistem že močno prizadet, okoljsko poročilo pa vplivov vseh 17 obstoječih in načrtovanih HE sploh ne obravnava. Srednja Sava med Medvodami in Suhadolom je po njenih besedah še edini daljši nepregrajeni odsek reke, tu pa živi tretjina vseh sladkovodnih vrst rib v Sloveniji. Posebej je navedla sulca, ki živi samo v donavskem povodju in ga HE močno ogrožajo.

Poleg tega okoljsko poročilo ne obravnava strateških dokumentov na nacionalni, evropski in svetovni ravni, ki posebej poudarjajo obnovo ekosistemov, je nadaljevala biologinja. "EU se je odločil 25.000 kilometrov rek povrniti v stanje pred regulacijami. Mi pa nasprotno želimo reke pozidati in tako poslabšati stanje," je bila ostra. Obnova sladkovodnih ekosistemov prispeva k blaženju poplav in suš ter bi morala biti eden ključnih okoljskih ciljev v Sloveniji, je prepričana.

Predvidena proizvodnja elektrike

Jure Vetršek iz Eko kroga se je medtem obregnil ob različne podatke o predvideni proizvodnji elektrike. Okoljsko poročilo namreč navaja, da bi tri HE proizvedle 400 gigavatnih ur (GWh) letno, HSE pa govori o 300 GWh. Ocene temeljijo na 50 let starih, precenjenih podatkih, ki ne upoštevajo podnebnih sprememb, je posvaril.

Ovrgel je tudi oceno prihrankov CO2. Glede na poročilo naj bi ob upoštevanju slovenske energetske mešanice s HE na srednji Savi ob optimistični proizvodnji pričakovali letni prihranek 106.000 ton CO2, v Eko krogu pa so na podlagi metodologije Svetovne banke izračunali, da bi zaradi metana oz. gnitja za jezovi letno nastalo 170.000 ton emisij CO2. K temu bi bilo treba dodati še emisije, vgrajene v infrastrukturo celotnega projekta, je pristavil Vetršek.

Podnebni načrt iz leta 2020

V Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja so poudarili, da je nacionalni energetski in podnebni načrt iz leta 2020 v okoljskem poročilu kakršno koli gradnjo HE na srednji Savi z vidika vpliva na naravo označil kot nesprejemljivo. Ker obravnavani državni prostorski načrt ne predvideva novih tehnologij ali pristopov pri umeščanju HE, v centru pričakujejo negativno oceno tudi v tem postopku, je dejal njegov predstavnik Aljoša Petek.

Poleg tega bi moral postopek potekati za celotno verigo predvidenih HE na srednji Savi, ne le za tri. "Gre za drobljenje projektov in izkazovanje manjših vplivov, kot bi jih imela celotna veriga HE," je dejal Petek. Tovrstno rezanje projektov je bilo uporabljeno že tudi v primeru vetrnic na Pohorju in kanalizacije v Ljubljani. "Gre za očiten poskus birokratske manipulacije zakonodaje," je sklenil.

Vpliv na pitno vodo

Uroš Macerl iz Eko kroga in zunajparlamentarne stranke Vesna je na koncu poudaril vpliv projekta na pitno vodo. Pritoka Boben in Kotredeščica namreč vsebujeta izcedke z deponij jalovine nesaniranega rudnika antimona, in sicer arzen, svinec, cink, vse to pa naj bi se nalagalo v akumulacijah in prej ali slej znašlo v pitni vodi v Zagorju.

Ob tem se ne strinja z ocenami, da bi HE regiji prinesle več turizma, saj da takih zgodb ni. Nasprotno, s HE bodo po njegovih besedah za vedno izgubili priložnost, da turiste iz glavnega mesta po Savi z raftom pripeljemo v Zasavje, "na čudovite kolesarske in pohodne poti, plezalne ferate in dragoceno tehniško dediščino", je menil. Posvaril je še, da bi višanje vodostaja Save poslabšalo varnost z vidika plazov.