Britanski raziskovalci iz kraljevega botaničnega vrta Kew v Londonu so v zadnji študiji ocenili, da je na svetu skupno približno 2,5 milijona vrst gliv. Znanosti je do zdaj uspelo identificirati samo 155.000 vrst, vendar so že te pokazale na izjemno raznolikost gliv.

Nekatere glive živijo v ljudeh ali živalih – so del človeškega ali živalskega mikrobioma – in medtem ko so recimo črevesne glive pomembne za naše preživetje, nam glivične okužbe lahko ogrozijo zdravje. Samo na naši koži so identificirali 80 vrst gliv.

Najmanjše glive so s prostim očesom nevidni organizmi, kot so kvasovke, rje in plesni. Presenetljivo je gliva tudi največji kopenski organizem na Zemlji. Gre za gozd, ki ga povezuje skupen micelij oziroma klonski organizem, ki se je razširil na več kot 40 hektarjih v gozdu Fishlake na jugu ameriške zvezne države Utah.

Glive po svoji raznolikosti zaostajajo le za nevretenčarji, vendar zadnja študija britanskih raziskovalcev kaže, da je več kot 90 odstotkov vrst znanosti še neznanih.

"Gre za neraziskano ozemlje. V zadnjih letih se vloga gliv vse bolj ceni. Ohranjajo naša življenja, naše rastlinstvo in so absolutno ključne za vsako živalsko vrsto," je za Guardian povedal direktor znanosti pri botaničnem vrtu Kew Alexandre Antonelli.

Večina neodkritih gliv najverjetneje ogroženih

Toda raziskovalci tudi opozarjajo, da je velika večina neodkritih gliv tudi ogroženih in bi jih morali obravnavati kot vrste tik pred izumrtjem. Tri četrtine neidentificiranih gliv je verjetno v nevarnosti, da bodo izumrle, poroča Guardian.

Pri identificiranju gliv si pomagajo z novo tehnologijo analize DNK, s katerim so v čajni žlički prsti našli tudi več sto vrst gliv. "Zdaj imamo analizo DNK in poskušamo premikati meje. To je precej podobno raziskovanju vesolja. Glive so kot temna snov," je ponazoril Antonelli.

Nove metode vzbujajo upe na preboj v medicini

Znanstveniki so od leta 2020 identificirali 10.200 novih vrst gliv. V prihodnjih letih želijo z DNK-metodo identificirati 50.000 vrst gliv na leto, pri čemer k sodelovanju pozivajo tudi splošno javnost. Na Nizozemskem lahko tako posamezniki poimenujejo glivo, če laboratorijem pošljejo vzorce zemlje, v katerih odkrijejo nove vrste.

Raziskovalka Ester Gaya upa, da bodo z raziskovanjem gliv dosegli tudi medicinske preboje, saj za vse več bolezni ugotavljajo, da so posledica glive ali neravnovesja v sestavi gliv v naših telesih.