Minister za okolje in prostor Jure Leben je v prvem odzivu na dogovor prek Twitterja zapisal, da je razočaran, da pogovori niso prinesli več. "Kar o nekaj neusklajenih točkah se bo treba dogovoriti na naslednjem podnebnem vrhu," je dodal. Naslednji podnebni vrh bo sicer v Čilu konec prihodnjega leta.

ZDA in Rusija nočejo slišati za opozorila znanstvenikov
Kot je izpostavil pogajalec z ministrstva za okolje in prostor Marko Maver, je bilo veliko razočaranja predvsem glede nepriznavanja poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) ZDA, Rusije, Kuvajta in Savdske Arabije. Gre za poročilo, pri katerem so sodelovali znanstveniki z vsega sveta in opozarja na kritične razmere in pomen omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

"Končni dokument ne priznava ugotovitev poročila IPPC-ja. To je eno največjih razočaranj, saj je to ključno za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. To ni dober znak, da se bo to potem izvajalo, kot je treba," je dejal Maver in dodal, da je razočaranje tudi zato, ker je bilo potrebnega toliko dogovarjanja pri nekaterih osnovnih točkah.
"Rezultat COP24 ne naslavlja alarmantnih opozoril iz poročila IPCC-ja in pozivov ljudi k učinkovitemu podnebnemu ukrepanju. Od EU-ja pričakujemo, da bo zagotovil več podpore revnim državam in povišal svoje podnebne cilje ter na ta način vodil z zgledom," pa je po koncu podnebne konference zapisala Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Slovenija se priključuje podnebno ambicioznim državam
Kljub temu so v Focusu poudarili, da je EU postavil dober zgled, ko se je skupaj z nekaterimi drugimi članicami t. i. koalicije za visoko ambicijo zavezal, da bo do leta 2020 povišal svoje podnebne cilje za obdobje do leta 2030. "Ni ji pa uspelo o tem prepričati tudi vseh drugih vlad," so navedli v Focusu. Kot so še izpostavili, je izjavo "koalicije za visoko ambicijo" podprla tudi Slovenija, ki je za prihodnje leto napovedala podvojitev sredstev za podnebno financiranje držav v razvoju.

"Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja. Dolgoročna podnebna strategija in nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki sta v pripravi in bosta sprejeta do konca leta 2019, morata v skladu z opozorili IPCC-ja opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in izpuste do leta 2030 zmanjšala občutno nad zdaj predvidenimi cilji," je še poudarila Kvačeva iz Focusa.

To, kako velikopotezne ukrepe so države pripravljene sprejeti, da se dvig globalne temperature obdrži pod 1,5 stopinje Celzija, bo tudi po Mavrovem mnenju odvisno od posamezne države. Kakšni konkretno bodo cilji Slovenije glede zmanjševanja izpustov, še ni znano, ko pa bodo znani, bodo določeni tudi sektorski cilji. Se bo pa Slovenija pri pripravi strategije med drugim posvetovala z Nizozemsko, ki ima strategijo zmanjšanja izpustov za do 55 odstotkov do leta 2030 in potem do 95 odstotkov do leta 2050.

Sicer pa bo slovenska podnebna strategija usklajena tudi z energetsko-podnebnim načrtom do leta 2030, ki ga pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in ki bo sprejet v prihodnjem letu, je še dodal Maver. Poudaril je tudi, da ima Slovenija v okviru podnebnega sklada, v katerem se nabirajo sredstva iz prodaje emisijskih kuponov, za leto 2019 na voljo 148 milijonov evrov sredstev, kar je več kot letos.

Dogovor o knjigi pravil
Na konferenci so v soboto pogajalci iz skoraj 200 držav sicer dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki jih določa "knjiga pravil". "Knjiga pravil je načeloma dobra. Nekatere ključne točke so bile dogovorjene, predvsem glede poročanja in transparentnosti zmanjševanja izpustov. Odločanje o glavni točki glede finančnega mehanizma pa je bilo preneseno na naslednjo konferenco, ki bo predvidoma konec prihodnjega leta v Čilu," je pojasnil Maver.