Delegati iz 196 držav so na Poljskem sklenili kompromis o pravilih, s katerimi se bo po letu 2020 omejil izpust toplogrednih plinov, da se temperatura na Zemlji ne bo zvišala nad 2 stopinji Celzija. Nekaj po 23. uri so po skoraj dveh tednih prerekanj le dosegli dogovor o pravilih za dosego podnebnih ciljev, ki so jih zapisali na 156 straneh 'knjige pravil', s katerimi naj bi dosegli, da se po letu 2020 temperatura na svetu ne bi dvignila nad dve stopinji Celzija.

Podnebna konferenca COP24 v Katovicah je pomenila enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja pariškega sporazuma, ki ga je 12. decembra 2015 v Parizu ratificiralo 184 držav, veljati pa je začel 4. novembra 2016. Pariški sporazum zavezuje države k omejitvi dviga povprečne globalne temperature 'občutno pod dve stopinji Celzija' do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Revnejše države želijo več "fleksibilnosti"
S sprejetimi dogovori bodo lahko posamezne države sprejele ukrepe za omejitev izpustov in oblikovanje posebnega denarnega sklada, ki bo namenjen predvsem revnejšim državam, da bodo lahko tudi one omejile izpuste. "Sliši se preprosto, kljub temu pa je tehnično zelo kompleksno," piše BBC, saj imajo različne države različne predstave o časovnem okviru zajezitve izpustov. Revnejše države želijo pri pravilih več "fleksibilnosti", da ne bi bile preveč obremenjene s pravili, ki jih zaradi pomanjkanja denarja sploh ne morejo udejanjiti.

Posledice podnebnih sprememb so sicer posebej dramatične za revne države na globalnem jugu in otoške države, ki bi jih lahko potopilo naraščajoče morje, ki pa nimajo potrebnih sredstev za boj proti temu. Pariški sporazum jim zato od leta 2020 do 2025 zagotavlja 100 milijard dolarjev letno, dogovor iz Katovic pa spodbuja bogatejše države, naj tovrstno pomoč v naslednjih letih okrepijo.

Dogovor določa tudi, naj bogatejše države opredelijo vire, iz katerih bodo črpale sredstva za ta namen. Po sklepu konference v Katovicah bodo države donatorke v prihodnosti morale opredeliti, kakšno obliko pomoči želijo dati. "Dobro je, da smo dosegli nekaj predvidljivosti, a bogatim državam je omogočeno, da v podnebno financiranje štejejo skoraj vse, vključno s komercialnimi posojili," je ob tem opozoril predstavnik organizacije Krščanska pomoč.

Države morajo o emisijah toplogrednih plinov in dejavnostih za varovanje podnebja redno poročati. Po dogovoru iz Katovic naj bi pri tem vse uporabljale enaka merila, le da lahko države v razvoju uporabljajo nekoliko blažje standarde.

Še v tem stoletju dvig temperature za 3 stopinje Celzija
Sodelujoče države se v Katovicah niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki izpostavlja kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

ZDA, Savdska Arabija, Rusija in Kuvajt so namreč zavrnili, da bi bilo omenjeno poročilo sploh tema pogovorov. V poročilu je navedeno, da se je svet popolnoma iztiril in da se v tem stoletju bolj bliža otoplitvi za 3 stopinje kot pa za 1,5. Če bi želeli, da se raven dviga temperature ohrani na 1,5 stopinje, bi morali do leta 2030 zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 45 odstotkov.

Razočaranje okoljevarstvenikov
Okoljevarstvene organizacije so nad dogovorom razočarane, saj menijo, da so se delegati izognili zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum že veljal. "Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim narodom grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je dejala izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.

"Brez takojšnjega ukrepanja nas niti najstrožja pravila ne bodo pripeljala nikamor. Ljudje so pričakovali ukrepe, vlade pa tega niso storile. To je moralno nesprejemljivo," je dodala direktorica Greenpeacea.

Vodja oddelka za podnebna in energetska vprašanja pri Mednarodnem skladu za živali (WWF) Manuel Pulgar - Vidal pa meni, da so imeli pogajalci v Katovicah pomanjkanje razumevanja trenutne krize. "Vse države bi se morale obvezati k ambicioznejšim podnebnim ciljem pred letom 2020," je dejal.