Po besedah predsednika Levice Luke Mesca so se za sklic nujne seje v stranki odločili, ker so bili prebivalci srednje Soške doline doslej vedno preslišani, čeprav so močno prizadeti. Od skupno 559 primerov azbestoze, zabeleženih v Sloveniji v obdobju od leta 1998 do leta 2016, jih je bilo 500 z območja srednje Soške doline. Od 1866 plevralnih plakov jih je 1773 s tega območja. Od 189 mezoteliomov, zelo agresivnih tumorjev, jih je 128 s tega dela Slovenije, je naštel Mesec.

Salonit iz Anhovega je lani na Agencijo RS za okolje (Arso) vložil vlogo za povečanje dovoljenih količin proizvodnje klinkerja s 3180 ton na dan na 3500 ton na dan, pa tudi dovoljenje za povečanje obsega sosežiga odpadkov s 109.000 ton na leto na 135.000 ton letno. Mesec je ob tem spomnil, da gre v primerih sežigalnic in sosežiga odpadkov za zakonodajno gledano dve povsem različni ureditvi. "Normativi za sosežigalnice so postavljeni tako, da omogočajo naravnost genocid nad prebivalstvom," je dejal. Tako denimo Salonit Anhovo, čeprav so odpadki tam le pomožno gorivo, sežge triinpolkrat več odpadkov kot največja sežigalnica v Celju, zdaj pa bi radi ta sežig povečali še za četrtino. Pri izpustih velja, da sosežigalnica v Anhovem izpusti 58-krat večjo količino ogljikovih oksidov, 1000-krat večjo količino organskih spojin in 22-krat večjo količino žveplovih oksidov kot sežigalnica v Celju.

"V Anhovem in okoliških krajih se soočamo z resno zdravstveno in okoljsko krizo. Na več desetletij podlage azbestnega onesnaženja imamo zdaj zelo toksično mešanico kurjenja odpadkov na eni in petrolkoksa na drugi strani, ki že tako obolelo prebivalstvo še dodatno zastruplja," je opozoril Mesec. Stisko prebivalcev Anhovega in okoliških krajev je predstavila tudi Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče. Kot je poudarila, je srednja Soška dolina "eno najbolj nezdravih in degradiranih območij v Sloveniji".

Salonit Anhovo, ki letno v ozračje izpusti več kot 2,5 tone rakotvornega benzena, sicer deluje povsem v skladu z zakonodajo, je priznala Sattlerjeva. A "ti izpusti se nalagajo v pljučih ljudi, naših otrok, bolnikov, živali in v okolju", je izpostavila. Občinski svetnik Levice v Novi Gorici Marko Rusjan je medtem poudaril, da je Salonit v avstrijski in italijanski lasti. Čeprav podjetje letno ustvari 15 milijonov evrov dobička, od tega v Sloveniji praktično ne plačuje davka, je dejal.

Levica predlagala štiri sklepe

V Levici parlamentarnemu odboru predlagajo v sprejem štiri sklepe. Prvi je, naj pozovejo Arso, naj ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni. Predlagajo tudi, naj inšpektorat za okolje in prostor nemudoma opravi izredni nadzor nad izpolnjevanjem pogoja uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij v Salonitu Anhovo.

Od vlade, ki opravlja tekoče posle, bi zahtevali, naj v roku enega meseca izenači dovoljene izpuste škodljivih snovi sosežigalnic odpadkov s trenutno dovoljenimi izpusti sežigalnic. Prav tako pa naj vlada preuči nadaljnje vplive obratovanja cementarne Salonit Anhovo na okolje in zdravstveno stanje prebivalcev srednje Soške doline in da preuči možnosti za omejevanje nadaljnjega sosežiga ali sežiga odpadkov na tem območju. Na problematiko sosežiga v Salonitu Anhovo so sicer opozorili tudi zdravniki goriške regije in širše Slovenije, ki so o tem v sredo govorili z ministrom za okolje Simonom Zajcem. Prihodnji teden pa bo na to temo izredna seja občinskega sveta občine Kanal ob Soči.

Salonit se je zavzel za krepitev dialoga

V Salonitu Anhovo "z razumevanjem sprejemamo skrb zdravniške stroke", so zapisali na spletni strani podjetja. "Zdravniki so odprli javno razpravo – prav je, da v njej tvorno sodelujemo gospodarstvo v Sloveniji ter zdravstvena in okoljska stroka," so poudarili. "Moja osebna zaveza in zaveza sodelavcev je, da bomo pri tem tvorno sodelovali. Potrebujemo dialog, ki bo transparenten in bo temeljil na podatkih ter hkrati omogočal celovito informacijo tako prebivalcem kot tudi zaposlenim," meni predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat. Zavzel se je za iskanje najboljših rešitev za prebivalce celotne Slovenije.

V Salonitu Anhovo trdijo, da je njihova cementarna med 10 odstotki okoljsko najučinkovitejših cementarn v EU-ju. "Tudi naši prihodnji načrti vključujejo stalno uvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij – s tem pa tudi stalno zmanjševanje vplivov na okolje," so zapisali. Zatrdili so, da v celoti spoštujejo zakonodajo, ki je enaka po celotnem EU-ju, obenem pa za okolje in zdravje skrbijo z vrsto nadstandardnih rešitev. Med njimi so tudi certifikati na področjih kakovosti, okolja ter varnosti in zdravja pri delu.

"Kakovost zraka je v Kanalu ob Soči boljša kot v večini krajev v Sloveniji. Meritve za delce PM10 tudi kažejo, da so parametri skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. V zunanjem zraku prispevki cementarne pri benzenu znašajo dva odstotka celotne izmerjene letne vrednosti benzena v občini Kanal ob Soči," so navedli. O rezultatih meritev redno obveščajo lokalno skupnost in vse pristojne institucije, okoljski podatki so tudi javno dostopni na spletni strani podjetja. Letno sprejmejo več kot 1000 obiskovalcev, iz lokalne skupnosti prihajata dve tretjini zaposlenih v cementarni, so še našteli.

Dotaknili so se tudi starega bremena, ki ga v srednji Soški dolini predstavlja azbest. "Podjetje je bilo v času uporabe azbesta v državni lasti, danes je v zasebni. Danes finančno podpiramo raziskave zdravnikov o boleznih, povezanih z azbestom, in pomagamo društvom bolnikov. Trenutno tudi namenjamo znatna sredstva za odstranitev vseh azbestno cementnih kritin v podjetju," so poudarili. Dodali so še, da posamezne vrste alternativnih goriv v proizvodnji uporabljajo več kot 30 let, izpusti pa so ob uporabi takih goriv primerljivi izpustom ob uporabi fosilnih goriv. Njihov cement ima enega najnižjih ogljičnih odtisov na tono v Evropi, so še navedli.